Nosljive naprave in vaše zdravje: Kdo dostopa do podatkov in kako jih zavarovati?

Moje izkušnje z nosljivimi napravami: Med udobjem in skrbjo za zasebnost

Kot Petra, zavarovalna strokovnjakinja z dvema desetletjema izkušenj, sem bila vedno v stiku z novostmi, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje in s tem na potrebe po zavarovanju. Ko sem prvič slišala za pametne ure in fitnes zapestnice, sem bila, priznam, navdušena. Zamisel, da lahko spremljam svoje gibanje, spanje, srčni utrip in celo raven stresa kar na zapestju, se mi je zdela izjemno koristna. Ne le za ohranjanje fizične kondicije, ampak tudi za zgodnje prepoznavanje morebitnih zdravstvenih težav. Tudi sama jih uporabljam, da lažje spremljam svojo aktivnost in se motiviram za zdrav življenjski slog.

Vendar pa me moja profesionalna deformacija vedno opozarja na drugo plat medalje. Kjer so podatki, so tudi tveganja. Še posebej, ko gre za tako občutljive podatke, kot so zdravstveni. Kdo vse ima dostop do informacij o mojem srčnem utripu, o tem, koliko sem spala, ali o tem, kolikokrat sem se zbudila ponoči? Ali so ti podatki res varni? Kaj se zgodi, če padejo v napačne roke? Vprašanja so se mi porajala in hitro sem spoznala, da je to področje, ki potrebuje več pozornosti tako s strani uporabnikov kot tudi zavarovalnic. Zato sem se odločila, da vam, dragi moji, razjasnim te pomembne dileme.

Katere zdravstvene podatke zbirajo nosljive naprave?

Sodobne nosljive naprave so prava mala čudesa tehnike, ki v sebi skrivajo vrsto senzorjev. Te naprave lahko beležijo izjemno širok spekter zdravstvenih podatkov. Na primer, skoraj vsaka pametna ura ali fitnes zapestnica bo spremljala vaš srčni utrip, kar je ključen pokazatelj srčno-žilnega zdravja. Pogosto beležijo tudi kakovost in dolžino spanca, vključno z fazami globokega in lahkega spanca, kar lahko pomaga pri prepoznavanju motenj spanja.

Poleg tega nekatere naprave merijo raven kisika v krvi, telesno temperaturo, električno aktivnost srca (EKG), raven stresa (prek variabilnosti srčnega utripa) in celo morebitne padce. Seveda beležijo tudi vaše gibanje – število korakov, prehojeno razdaljo, porabljene kalorije, in spremljajo specifične športne aktivnosti. Vsi ti podatki so združeni na platformah in aplikacijah, kjer so vam na voljo za vpogled. So izjemno koristni za posameznika, saj omogočajo boljše razumevanje lastnega telesa in spodbujajo k bolj zdravemu načinu življenja. Ampak kaj se zgodi s temi podatki, ko zapustijo vašo napravo in vaš telefon?

Kdo ima dostop do vaših zdravstvenih podatkov z nosljivih naprav?

To je vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak uporabnik nosljivih naprav. Odgovor pa je, na žalost, pogosto bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled. V prvi vrsti imate seveda dostop vi sami, preko aplikacije na vašem pametnem telefonu. Vendar pa se podatki redno sinhronizirajo tudi s strežniki proizvajalca naprave in/ali razvijalca aplikacije. To je potrebno za delovanje storitev, analizo podatkov in shranjevanje zgodovine. Ti proizvajalci in razvijalci so torej prvi, ki imajo vpogled v vaše zdravstvene podatke.

Poleg tega lahko podatke delite tudi z drugimi subjekti, pogosto nezavedno. To so lahko platforme tretjih oseb (npr. druge fitnes aplikacije, družbena omrežja, ki so povezana z vašo zdravstveno aplikacijo), raziskovalne ustanove (če ste privolili v sodelovanje v študijah), in v določenih primerih celo vaš delodajalec (če uporabljate napravo v okviru delovnega wellness programa). Seveda je tu še vprašanje morebitnega dostopa zavarovalnic, o čemer bom govorila podrobneje. Pomembno je razumeti, da vsakršno deljenje podatkov povečuje tveganje za morebitno zlorabo, zato je ključno, da ste vedno seznanjeni z nastavitvami zasebnosti in jih redno pregledujete.

Zakonodaja v Sloveniji in Evropi: GDPR in vaša pravica do zasebnosti

V Evropski uniji, in s tem tudi v Sloveniji, je zasebnost posameznikov strogo varovana s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). GDPR je temeljni pravni okvir, ki določa, kako se morajo obravnavati osebni podatki, vključno z zdravstvenimi podatki, ki so klasificirani kot "posebne vrste osebnih podatkov" in so deležni še strožje zaščite. To pomeni, da morajo imeti podjetja, ki zbirajo, obdelujejo ali shranjujejo vaše zdravstvene podatke (vključno s proizvajalci nosljivih naprav in razvijalci aplikacij), vašo izrecno privolitev za to. Privolitev mora biti svobodna, specifična, informirana in nedvoumna.

GDPR vam daje tudi vrsto pravic: pravico do dostopa do vaših podatkov, pravico do popravka netočnih podatkov, pravico do izbrisa (pravica do pozabe), pravico do omejitve obdelave, pravico do prenosljivosti podatkov in pravico do ugovora. V primeru kršitve teh pravic ali suma zlorabe se lahko obrnete na Informacijskega pooblaščenca, ki je neodvisni nadzorni organ za varstvo podatkov v Sloveniji. Prav tako pa je pomembno poudariti, da nekatere specifične zakonske določbe vplivajo tudi na ravnanje z zdravstvenimi podatki, kot je na primer Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), ki določa posebne pogoje za zbiranje in obdelavo teh podatkov.

Ali lahko zavarovalnice dostopajo do podatkov iz nosljivih naprav?

To je vprašanje, ki se mi, kot zavarovalni strokovnjakinji, pogosto zastavlja, in hkrati eno izmed najbolj občutljivih. Trenutno veljavna slovenska in evropska zakonodaja, vključno z GDPR, izrecno prepoveduje zavarovalnicam, da bi za oceno tveganja in določanje zavarovalne premije samodejno in brez vaše izrecne privolitve dostopale do vaših podrobnih zdravstvenih podatkov, zbranih prek nosljivih naprav. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) jasno opredeljuje pogoje za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, in zdravstveni podatki so še posebej varovani. Zavarovalnice ne smejo pogojevati sklenitve zavarovanja ali višine premije z dostopom do vaših podatkov iz pametnih ur.

Vendar pa se v praksi pojavljajo nekateri trendi. Nekatere zavarovalnice v tujini (in redko tudi v Sloveniji, predvsem pri bolj inovativnih produktih) ponujajo prostovoljne programe, kjer posameznik sam poda privolitev za deljenje določenih, pogosto anonimiziranih ali agregiranih podatkov (npr. doseženo število korakov), v zameno za ugodnosti, kot so popusti pri premiji ali bonusi. V takih primerih je ključno, da gre za popolnoma prostovoljno odločitev in da so vsi pogoji jasno predstavljeni. Vedno bodite previdni in preberite drobni tisk, preden privolite v deljenje kakršnihkoli podatkov, in se zavedajte, da v tem primeru sami prevzemate del odgovornosti za morebitno izgubo zasebnosti.

Kibernetska tveganja in zloraba zdravstvenih podatkov

Žal živimo v digitalni dobi, kjer so kibernetska tveganja vedno prisotna. Kljub vsem varnostnim ukrepom lahko pride do vdora v strežnike proizvajalcev naprav ali aplikacij, kar lahko izpostavi vaše zdravstvene podatke. Posledice takšne zlorabe so lahko resne in daljnosežne. Vaši podatki so lahko prodani na črnem trgu, uporabljeni za ciljano oglaševanje, diskriminacijo (npr. pri zaposlovanju, če bi delodajalec kakorkoli pridobil vpogled), ali celo za poskuse izsiljevanja. Zamislite si, da bi nekdo vedel za vaše morebitne zdravstvene težave ali ranljivosti in to izkoristil.

Poleg neposrednih vdorov obstajajo tudi tveganja, povezana s slabimi varnostnimi praksami uporabnikov samih – uporaba šibkih gesel, neposodabljanje programske opreme, ali nezavedno nalaganje zlonamernih aplikacij. Vsak podatek, ki ga delite, pušča digitalno sled, ki jo je težko izbrisati. Zaščita teh podatkov ni zgolj odgovornost podjetij, temveč tudi naša lastna, saj moramo biti aktivni pri varovanju svoje digitalne identitete in zasebnosti. Ne smemo pozabiti, da včasih zlonamerni akterji ne potrebujejo veliko: že samo znanje o določenih navadah (npr. čas, ko hodite spat ali ste aktivni) lahko uporabijo za načrtovanje vlomov ali drugih kaznivih dejanj.

Zavarovalne rešitve za zaščito pred zlorabo zdravstvenih podatkov

Kot Petra, ki se vsakodnevno srečujem z različnimi tveganji, vem, da popolne varnosti ni. Zato je pomembno razmisliti o zavarovalnih rešitvah, ki vam lahko pomagajo ublažiti posledice morebitne zlorabe vaših zdravstvenih podatkov. Na trgu so na voljo različna kibernetska zavarovanja, ki so sprva bila namenjena predvsem podjetjem, a danes obstajajo tudi paketi za fizične osebe. Ta zavarovanja običajno krijejo stroške, povezane z obnovo identitete, odvetniške stroške v primeru pravnih sporov, stroške čiščenja ugleda, stroške tehnične pomoči za odpravo posledic vdora in morebitno nadomestilo za škodo zaradi zlorabe podatkov.

Zavarovalnice ponujajo različne pakete, ki se razlikujejo glede na višino kritja in vključene storitve. Na primer, za letno premijo v višini od 50 EUR do 150 EUR lahko pridobite kritje, ki vam zagotavlja pomoč in nadomestilo do višine 10.000 EUR, nekatera bolj obsežna kritja pa lahko dosežejo celo 50.000 EUR ali več. V primeru, da vam nekdo ukrade identiteto ali zlorabi vaše zdravstvene podatke, vam zavarovalnica zagotovi strokovno pomoč pri reševanju situacije. To vključuje svetovanje, pomoč pri prijavi incidenta, pravno podporo in pogosto tudi psihološko pomoč, saj so takšni dogodki lahko zelo stresni. Seveda je pri izbiri takšnega zavarovanja ključno natančno prebrati pogoje in izključitve, saj se kritja med zavarovalnicami lahko precej razlikujejo.

Kaj je krito in kaj ni krito v okviru zavarovanja digitalnih tveganj?

Pri zavarovanju digitalnih tveganj za fizične osebe, ki je lahko del širšega paketa ali samostojna polica, je ključno razumeti obseg kritja. Običajno je krito: strokovna pomoč pri obnovi digitalne identitete (npr. po vdoru v e-pošto ali družbena omrežja, kjer so shranjeni tudi podatki o zdravju), kritje stroškov pravne pomoči v primeru zlorabe podatkov, povrnitev finančne škode zaradi neposredne zlorabe bančnih podatkov (npr. lažno nakazilo, ki je posledica kibernetskega napada), stroški svetovanja za preprečevanje nadaljnjih zlorab in potencialno tudi kritje za izgubljen ugled ali psihološko pomoč. Nekatera zavarovanja krijejo tudi stroške, povezane z nepooblaščenim dostopom do vaših otrok na spletu (cyberbullying) ali zlorabo računalniških sistemov.

Česa pa običajno ni krito? Ključne izključitve so običajno tveganja, ki so posledica namernega ali grobo malomarnega ravnanja zavarovanca (npr. deljenje gesla, uporaba piratske programske opreme). Prav tako niso krita poslovna tveganja ali škoda, nastala pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Prav tako običajno ni krita škoda, ki bi nastala, če ste zavarovalnico namenoma zavajali glede varnostnih protokolov, ali če ne posodabljate svoje programske opreme, čeprav je to na voljo. Vedno je pomembno, da pred sklenitvijo zavarovanja natančno preučite splošne in posebne pogoje, da veste, kaj pričakovati. Informativni strošek letne premije za paket z osnovnim kritjem do 10.000 EUR se giblje okoli 80 EUR.

Pravne možnosti v primeru kršitve zasebnosti in zlorabe podatkov

Če pride do kršitve vaše zasebnosti ali zlorabe zdravstvenih podatkov, imate v Sloveniji več pravnih možnosti. Kot že omenjeno, je prva in najpomembnejša instanca Informacijski pooblaščenec. Njegova vloga je preiskovanje prijav kršitev varstva osebnih podatkov in izrekanje ukrepov. Če ugotovi kršitev, lahko izreče opomin, naloži odpravo nepravilnosti ali izreče globo. V letu 2023 je bila povprečna globa za hujše kršitve GDPR za podjetja okoli 10.000 EUR, za posameznike pa so bile izrečene opozorila ali manjše globe, odvisno od teže kršitve.

Poleg prijave Informacijskemu pooblaščencu lahko vložite tudi odškodninsko tožbo na sodišču, če vam je zaradi zlorabe podatkov nastala materialna ali nematerialna škoda. Nematerialna škoda vključuje psihične bolečine, strah, okrnitev ugleda itd., in je lahko v nekaterih primerih ocenjena na nekaj tisoč evrov, odvisno od intenzivnosti in trajanja trpljenja. Lahko se obrnete tudi na Policijo, če sumite, da je šlo za kaznivo dejanje, kot je na primer zloraba osebnih podatkov, nepooblaščeno uničenje, poškodovanje ali pridobitev računalniških podatkov, ali celo izsiljevanje. V teh primerih je ključno zbrati čim več dokazov o kršitvi.

Moj nasvet: Bodite aktivni pri varovanju svoje zasebnosti

Kot Petra, vam iskreno svetujem: ne bodite pasivni opazovalec. Varovanje vaše zasebnosti in zdravstvenih podatkov je vaša odgovornost. Prvi korak je vedno ozaveščenost. Natančno preberite pogoje uporabe in politiko zasebnosti vsake aplikacije in naprave, ki jo uporabljate. Preverite nastavitve zasebnosti v aplikaciji in na svoji napravi ter jih prilagodite tako, da delite čim manj podatkov. Redno posodabljajte operacijski sistem in aplikacije, saj posodobitve pogosto vključujejo varnostne popravke. Uporabljajte močna in edinstvena gesla za vse svoje spletne račune in, kjer je to mogoče, omogočite dvostopenjsko avtentikacijo. Ne priklapljajte se na javna, nezavarovana Wi-Fi omrežja, ko pregledujete občutljive podatke.

Ne pozabite, da ste vi lastnik svojih podatkov. Zavedajte se, kaj delite in s kom. Če ste v dvomih, se raje vzdržite deljenja. Razmislite tudi o dopolnilnem kibernetskem zavarovanju, ki vam lahko v primeru incidenta nudi finančno in strokovno podporo. Predvsem pa, zaupajte svojemu instinktu. Če se vam zdi nekaj sumljivo, verjetno tudi je. Za dodatne informacije ali pregled vaše zavarovalne situacije sem vam vedno na voljo za oseben pogovor. Skupaj bomo našli rešitve, ki vam omogočajo brezskrbno uporabo sodobne tehnologije, ob hkratnem ohranjanju vaše zasebnosti.

Praktični primer: Marijina izkušnja z zlorabo podatkov

Marija, 55-letna upokojenka, si je za rojstni dan kupila pametno uro, da bi lažje spremljala svoje zdravje in se motivirala za sprehode. Redno je sinhronizirala podatke z aplikacijo na telefonu, ki je bila povezana tudi z eno izmed priljubljenih fitnes platform. Nekega dne je prejela sumljivo e-pošto, ki je izgledala kot uradno obvestilo njenega ponudnika zdravstvenih storitev, in je kliknila na povezavo. To je bil t.i. phishing napad. Nevede je namestila zlonamerno programsko opremo, ki je pridobila dostop do njenega telefona in s tem tudi do aplikacije z zdravstvenimi podatki.

Nekaj tednov kasneje je začela prejemati izjemno ciljano oglaševanje za zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, čeprav je imela le občasne, rahlo povišane meritve. Še bolj zaskrbljujoče pa je bilo, ko je prejela pismo od neznane 'wellness klinike', ki ji je ponujala 'poseben program' za izboljšanje spanja, pri čemer so v pismu navedli specifične vzorce njenega spanca, ki so bili dostopni samo v njeni aplikaciji. Marija se je počutila popolnoma prestrašeno in nemočno, saj ni vedela, kdo vse ima dostop do njenih intimnih zdravstvenih informacij in kako se zaščititi. Izgubila je zaupanje v tehnologijo, ki naj bi ji pomagala.

Pogosta vprašanja

Ali lahko zavarovalnica zahteva dostop do podatkov moje pametne ure?

Ne, slovenska in EU zakonodaja (GDPR, ZZavar-1) zavarovalnicam prepoveduje, da bi samodejno in brez vaše izrecne privolitve zahtevale dostop do podrobnih zdravstvenih podatkov iz nosljivih naprav za oceno tveganja. Vsakršno deljenje je prostovoljno.

Kaj naj storim, če sumim, da so moji zdravstveni podatki z nosljive naprave zlorabljeni?

Nemudoma spremenite vsa gesla, preverite nastavitve zasebnosti in izbrišite vse sumljive aplikacije. Prijavite incident Informacijskemu pooblaščencu in razmislite o prijavi Policiji, če gre za kaznivo dejanje. Posvetujte se tudi z zavarovalnico, če imate ustrezno polico.

Ali so kibernetska zavarovanja namenjena tudi fizičnim osebam?

Da, poleg podjetij so danes na voljo tudi paketi kibernetskih zavarovanj za fizične osebe. Ta krijejo stroške, povezane z zlorabo identitete, tehnično pomočjo, pravnim svetovanjem in morebitno odškodnino v primeru digitalne zlorabe vaših podatkov.

Kako lahko zmanjšam tveganje za zlorabo podatkov iz nosljivih naprav?

Redno posodabljajte programsko opremo, uporabljajte močna gesla in dvostopenjsko avtentikacijo. Skrbno preberite politike zasebnosti in nastavitve v aplikacijah. Izogibajte se deljenju podatkov z nepreverjenimi viri in ne klikajte na sumljive povezave.

Kakšne so sankcije za podjetja, ki kršijo GDPR pri obdelavi zdravstvenih podatkov?

Sankcije so lahko zelo visoke, do 20 milijonov EUR ali 4 % letnega prometa, kar je višje. Poleg denarnih kazni lahko Informacijski pooblaščenec naloži tudi ukrepe za odpravo kršitev in prepoved obdelave podatkov.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Uradni list RS – Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)
• Uradni list EU – Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)
• Informacijski pooblaščenec RS – Smernice in odločbe
• Agencija za nadzor zavarovalništva (AZN) – Smernice in priporočila

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Celoviti pregled zdravstvene zaščite družine: kako poteka

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kako v 15 minutah preverite, koliko ste res privarčevali

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kardiolog: ko srce ne more čakati na vrsto

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Ko kožne spremembe ne morejo čakati pol leta

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Koliko hudih bolezni resnično krije vaša polica?