Ko bolniška preseže 30 dni: Kako to vpliva na vašo plačo?

Zakaj je 30 dni bolniške prelomnica za vašo denarnico?

Življenje je nepredvidljivo in bolezen lahko udari, ko to najmanj pričakujemo. Ko zbolimo, sta naša prva skrb zdravje in okrevanje. Vendar pa se ob dolgotrajni bolniški hitro pojavi tudi vprašanje finančne varnosti. Prvih 30 delovnih dni bolniške odsotnosti je običajno kritih s strani delodajalca, in sicer v višini, ki je določena z zakonom ali kolektivno pogodbo, vendar nikoli manj kot 80 % osnove. To obdobje, čeprav že samo po sebi prinese določeno zmanjšanje dohodka, običajno še ne povzroči drastičnih pretresov v družinskem proračunu. Po tem pa nastopi prelomnica, ki jo mnogi podcenjujejo in za katero se zdi, da se je nihče zares ne zaveda, dokler se ne znajde v takšni situaciji.

To je trenutek, ko se plačilo nadomestila prenese z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). In ravno tu se začnejo resni izzivi za vašo denarnico. ZZZS izplačuje nadomestilo plače po lastnih pravilih in stopnjah, ki so odvisne od vzroka bolniške odsotnosti. Čeprav je namen tega sistema zagotavljanje socialne varnosti, se realnost pogosto izkaže za precej drugačno od pričakovane. Mnogi so presenečeni nad bistveno nižjim zneskom, ki ga prejmejo, kar hitro razkrije finančno luknjo. Ta luknja lahko hitro preraste v resen problem, saj se fiksni stroški, kot so krediti, najemnine, položnice in vsakodnevni izdatki, ne zmanjšajo, čeprav je vaš dohodek bistveno nižji. Moja naloga kot vaše zavarovalne zastopnice je, da vas na to opozorim in vam ponudim rešitve, preden vas bolezen postavi pred to neizogibno dejstvo.

V tem prispevku se bomo poglobili v podrobnosti, kako natančno se izračuna finančna luknja po 30 dneh bolniške. Predstavila vam bom konkretne zneske in primere, da boste jasno razumeli potencialni finančni udarec. Prav tako pa bom poudarila, kako se ta luknja lahko pokrije – in to ne po naključju, temveč z načrtovanim pristopom, ki vam zagotavlja mirnost in finančno stabilnost tudi v najtežjih trenutkih. Ne smemo pozabiti, da se tovrstne situacije ne dogajajo samo 'drugim', ampak lahko prizadenejo kogarkoli, zato je preventiva ključna. Pripravite se, da boste razumeli resnične finančne posledice dolgotrajne bolniške in se naučili, kako se nanjo pripraviti.

Zakonodaja in vaša plača: Kdo in koliko plača nadomestilo?

V Sloveniji je sistem nadomestil plače med bolniško odsotnostjo natančno določen z zakoni. V prvih 30 delovnih dneh breme izplačila nadomestila nosi delodajalec. Višina nadomestila je odvisna od vzroka bolniške in se izračuna iz povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred začetkom bolniške. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec izplačati najmanj 80 % osnove za nadomestilo, razen če kolektivna pogodba ali interni akt določata višji odstotek. Pomembno je vedeti, da to ni 80 % vaše neto plače, temveč 80 % osnove, ki se izračuna iz bruto plače, kar pomeni, da je končni neto znesek lahko že na tej točki nižji od pričakovanega.

Po izteku 30. delovnega dneva se plačilo nadomestila prenese na ZZZS. To določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Stopnja nadomestila, ki ga izplačuje ZZZS, se giblje od 80 % do 100 % osnove, odvisno od vzroka bolniške. Na primer, za bolezen ali poškodbo, ki ni povezana z delom, je to običajno 80 % osnove. Za poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pa je nadomestilo 100 % osnove. Tudi v primeru darovanja tkiv ali organov, nege družinskega člana ali obvezne izolacije je nadomestilo 100 %. Vendar pa je ključno poudariti, da je osnova za izračun nadomestila omejena. Zgornja meja nadomestila, ki ga izplačuje ZZZS, je določena z najvišjo pokojninsko osnovo (po ZPIZ-2), kar pomeni, da delavci z višjimi dohodki že v osnovi prejmejo manjši odstotek svoje dejanske plače.

Tukaj se pokaže prva velika razlika med pričakovano in realno plačo. Če je vaša povprečna plača, iz katere se izračuna osnova za nadomestilo, presegala določen znesek, bo zgornja meja ZZZS drastično zmanjšala vaše nadomestilo. To pomeni, da čeprav je vaša bruto plača morda znašala 3.000 € ali več, bo vaše nadomestilo iz ZZZS omejeno in izračunano iz precej nižje osnove, kar se bo na koncu odrazilo v bistveno nižjem neto znesku. Ta omejitev je še posebej problematična za visokokvalificirane kadre, podjetnike in samozaposlene, ki so navajeni na določen življenjski standard in imajo temu primerne finančne obveznosti. Spoznanje, da bo vaša plača po 30 dneh bolniške drastično nižja, je lahko šokantno in povzroči resne finančne težave, če niste vnaprej poskrbeli za dodatno zaščito. Zato je razumevanje teh zakonskih okvirov ključno za načrtovanje vaše finančne varnosti.

Natančen izračun: Koliko denarja vam bo zares manjkalo?

Poglejmo si konkreten primer, da boste lažje razumeli, kje nastane finančna luknja. Vzemimo za primer zaposlenega, ki ima povprečno bruto plačo 2.500 € in neto plačo okoli 1.700 €. Njegovi mesečni fiksni stroški, vključno s kreditom za stanovanje, avtomobilom, položnicami in hrano, znašajo recimo 1.500 €. V prvem mesecu bolniške (recimo, da je to bolezen, ki ni povezana z delom) bo delodajalec izplačal 80 % osnove. Če je osnova za nadomestilo približno 2.500 €, bo bruto nadomestilo 2.000 €, kar bo v neto znesku pomenilo okoli 1.300–1.400 €. To pomeni, da bo posameznik v prvem mesecu že imel izpad dohodka za 300–400 €, kar je že samo po sebi izziv.

Po 30 dneh pa se situacija bistveno poslabša. ZZZS prevzame izplačevanje, in če je to bolezen, ki ni povezana z delom, bo izplačeval 80 % osnove. Vendar pa ZZZS upošteva tudi zgornjo omejitev osnove za izračun nadomestila. Trenutno je najvišja osnova za izračun nadomestila okoli 2.500 €. To pomeni, da tudi če je vaša dejanska bruto plača višja, se bo nadomestilo izračunalo iz te omejene osnove. V našem primeru bi to pomenilo 80 % od 2.500 €, kar je 2.000 € bruto. Neto znesek, ki ga bo posameznik prejel, bo tako še vedno okoli 1.300–1.400 €. Če so njegovi fiksni stroški 1.500 €, to pomeni, da bo vsak mesec v minusu za 100–200 € ali več. In to le ob predpostavki, da ni dodatnih stroškov zdravljenja, fizioterapij ali zdravil, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ta izračun je še bolj drastičen za samozaposlene (s. p.), ki nimajo delodajalca, ki bi jim kril prvih 30 dni. Za s. p. veljajo posebna pravila. Nadomestilo jim že od prvega dne izplačuje ZZZS, vendar le, če so prostovoljno zavarovani za primer bolezni in poškodbe zunaj dela. Osnova za nadomestilo je povprečje prispevkov za zadnjih 12 mesecev. Če s. p. plačuje minimalne prispevke, bo tudi njegovo nadomestilo minimalno, kar lahko pomeni le nekaj sto evrov na mesec, medtem ko so njegovi poslovni in življenjski stroški lahko precej višji. Finančna luknja je v tem primeru lahko zares katastrofalna. Zato je bistveno, da se zavedamo, da 'avtomatično' kritje s strani ZZZS pogosto ni dovolj za ohranitev našega življenjskega standarda, še posebej ob dolgotrajni bolezni.

Kaj se krije in kaj ni krito z ZZZS ter kako to vpliva na vas?

Sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji (ZZZS) krije določene storitve in nadomestila, vendar je pomembno razumeti njegove omejitve. ZZZS krije stroške zdravljenja, specialistične preglede, operacije, bolnišnično oskrbo in zdravila, ki so na pozitivni ali vmesni listi. Prav tako izplačuje nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo, kot smo že razložili. Vendar pa obstajajo številne storitve in stroški, ki jih ZZZS ne krije v celoti ali pa jih sploh ne krije, kar lahko povzroči dodatno finančno breme, še posebej ob dolgotrajni bolezni.

Kaj torej ni krito ali je krito le delno? Seznam je dolg in vključuje elemente, ki so ključni za hitrejše in učinkovitejše okrevanje ter ohranjanje kakovosti življenja: * **Doplačila za zdravila:** Čeprav so zdravila na listi, lahko za določena obstajajo doplačila. * **Nekatere fizioterapije in rehabilitacije:** Po določenem številu terapij ali za specifične metode, ki niso del standardnega protokola, je pogosto potrebno doplačilo ali pa jih ZZZS sploh ne krije. * **Zobozdravstvene storitve in protetika:** Nadstandardne storitve so vedno samoplačniške, doplačila so pogosta tudi pri osnovnih. * **Očala in slušni aparati:** ZZZS krije le osnovne variante, za boljše pa je potrebno doplačilo. * **Čakalne dobe:** Čeprav niso neposredno strošek, dolge čakalne dobe pomenijo daljše trpljenje, daljšo bolniško in posledično večji izpad dohodka. Hitri samoplačniški pregledi ali operacije niso krite. * **Stroški prilagoditve doma:** Ob nekaterih boleznih ali poškodbah je potrebno dom prilagoditi (rampe, prilagoditve kopalnice), kar je popolnoma samoplačniško. * **Stroški prevoza in nastanitve:** V primeru, da morate na zdravljenje v drug kraj, stroški prevoza in morebitne nastanitve za vas ali vaše bližnje niso kriti. * **Nekatere terapevtske metode:** Alternativne ali dopolnilne terapije, ki jih zdravniki priporočajo, a niso del uradne medicine, niso krite. * **Psihološka pomoč:** Čeprav se stanje psihičnega zdravja izboljšuje, je dostop do kakovostne in dolgotrajne psihoterapevtske pomoči prek ZZZS še vedno omejen in obsega dolge čakalne dobe.

Poleg teh direktnih stroškov je največja nekrita postavka izpad dohodka, ki ga nadomestilo ZZZS ne pokrije v celoti. Zato je ključno, da se zavedate, da je ZZZS namenjen osnovnemu kritju, ne pa ohranjanju vašega življenjskega standarda in zagotavljanju optimalnega okrevanja. To je točka, kjer individualno zavarovanje stopi v ospredje, saj lahko pokrije tisto, česar država ne more ali ne želi. Zavedanje o teh omejitvah vam omogoča, da proaktivno ukrepate in se zavarujete pred nepredvidenimi finančnimi udarci, ki so lahko enako uničujoči kot sama bolezen.

Razlika med pogoji: Zakonodaja vs. Zavarovalnice

Zelo pomembno je, da ločite med tistim, kar vam zagotavlja državna zakonodaja, in tistim, kar vam ponujajo zavarovalnice. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določata minimalne standarde in okvire socialne varnosti v primeru bolezni, invalidnosti in starosti. To so univerzalni sistemi, ki so na voljo vsem državljanom, vendar imajo, kot smo videli, svoje omejitve, predvsem v višini nadomestil in obsegu kritja. Cilj teh zakonov je zagotoviti osnovno varnost, ne pa ohranjati življenjskega standarda posameznika, še posebej ne tistih z nadpovprečnimi dohodki ali specifičnimi potrebami.

Na drugi strani so zavarovalnice, ki ponujajo individualne zavarovalne police. Te police niso del univerzalnega socialnega sistema, temveč so pogodbeni dogovori med vami in zavarovalnico. Vsaka zavarovalnica ima svoje pogoje, ki so podrobno opisani v zavarovalnih pogojih in specifikacijah posameznega produkta. Ti pogoji določajo, kaj je krito, pod kakšnimi pogoji, v kakšni višini in za kakšno ceno. Zavarovalnice na primer ponujajo zavarovanja za primer hude bolezni, ki izplačajo enkratni znesek ob diagnozi, ali pa zavarovanja za izpad dohodka, ki zagotavljajo mesečno rento v primeru dolgotrajne bolniške. Ključna razlika je, da vi sami izberete višino zavarovalne vsote in obseg kritja, kar vam omogoča, da finančno luknjo zapolnite glede na vaše dejanske potrebe in življenjski slog.

Pomembno je razumeti, da pogoji ene zavarovalnice niso splošno pravilo. Kar krije ena zavarovalnica, druga morda ne, ali pa pod drugačnimi pogoji. Zato je nujno, da se pred sklenitvijo zavarovanja natančno posvetujete in preučite pogoje, ki veljajo za določeno polico. Moja vloga je, da vam pomagam pri tej izbiri, da razumete razlike med posameznimi ponudbami in da izberete tisto, ki bo najbolje ustrezala vašim potrebam in pričakovanjem. Ne smemo se zanašati samo na državo, saj je naša individualna odgovornost, da poskrbimo za svojo in družinsko finančno prihodnost. Zavarovalne police so dopolnilo državnemu sistemu in so namenjene zagotavljanju višje stopnje varnosti in udobja, ko je to najpomembneje.

Zakaj nezgodno zavarovanje ni rešitev za dolgotrajno bolezen?

V zavarovalnem svetu se pogosto pojavlja zmeda med nezgodnim zavarovanjem in zavarovanjem za primer bolezni. Mnogi menijo, da imajo z nezgodnim zavarovanjem krito tudi bolezen, vendar to ne drži. Nezgoda je nenaden, nepričakovan dogodek, ki ni posledica bolezni, temveč zunanjih dejavnikov (npr. padec, prometna nesreča, poškodba pri delu). Nezgoda torej krije poškodbe, ki so posledica takšnih dogodkov, in izplača odškodnino za trajno invalidnost, bolnišnični dan, dnevno nadomestilo za čas nezmožnosti za delo, kritje stroškov zdravljenja po nezgodi in kritje stroškov reševanja. To so pomembna kritja, vendar so povsem ločena od kritij za bolezen.

Bolezen pa je notranji proces, ki ni posledica zunanjega dogodka, čeprav je lahko sprožena z zunanjimi dejavniki (npr. virusna okužba, kronična obolenja, rak, srčni infarkt). Nezgodno zavarovanje torej ne bo izplačalo nadomestila ali odškodnine, če zbolite za gripo, rakom ali če doživite kap. To je ključna razlika, ki jo morate razumeti. Zato, če želite biti zavarovani pred finančnimi posledicami dolgotrajne bolezni, samo nezgodno zavarovanje ni dovolj. Potrebujete specializirano zavarovanje, ki je namenjeno kritju tovrstnih tveganj.

Za zaščito pred finančno luknjo, ki nastane ob dolgotrajni bolezni, so na voljo različne vrste zavarovanj: zavarovanje za primer hude bolezni, ki izplača enkratni znesek ob diagnozi določene kritične bolezni, in zavarovanje za izpad dohodka ali nadomestilo plače, ki zagotavlja redna mesečna izplačila v primeru dolgotrajne bolniške. Kombinacija teh zavarovanj z življenjskim zavarovanjem lahko ustvari celovito zaščito, ki vam in vaši družini omogoča, da se osredotočite na okrevanje, namesto da bi skrbeli za finance. Zato je bistveno, da se pogovorite s strokovnjakom, da ugotovite, katera zavarovanja so za vas najprimernejša glede na vaša tveganja in potrebe.

Kako se razlika pokrije 'avtomatsko' z ustrezno polico?

Ko govorimo o tem, kako se finančna luknja pokrije 'avtomatsko', mislim na premišljeno in vnaprej sklenjeno zavarovalno polico, ki deluje kot varnostna mreža. To ni čarovnija, temveč rezultat odgovornega načrtovanja. Ko nastopi dolgotrajna bolezen in se nadomestilo ZZZS izkaže za nezadostno, stopi v veljavo vaša individualna zavarovalna polica. Recimo, da ste sklenili zavarovanje za izpad dohodka ali pa zavarovanje za primer hude bolezni, ki vključuje tudi mesečno rento v primeru delovne nezmožnosti. Ti produkti so zasnovani tako, da dopolnjujejo državni sistem in vam zagotavljajo finančno stabilnost.

Ob diagnozi hude bolezni, ki je krita po vaši polici (npr. rak, srčni infarkt, kap, multipla skleroza), zavarovalnica izplača vnaprej dogovorjeno zavarovalno vsoto. Ta znesek lahko uporabite za karkoli potrebujete: za pokrivanje tekočih stroškov, plačilo samoplačniških zdravstvenih storitev, prilagoditev doma, pomoč na domu ali celo za zmanjšanje delovnega časa in osredotočenje na okrevanje. V primeru, da ste sklenili zavarovanje, ki vključuje mesečno rento za primer delovne nezmožnosti zaradi bolezni, zavarovalnica začne z rednimi izplačili po izteku določenega čakalnega obdobja, ki je določeno v pogojih (običajno 30, 60 ali 90 dni). Ta renta lahko pokrije razliko med vašo dejansko neto plačo in nadomestilom ZZZS, s čimer se finančna luknja v celoti ali delno zapre.

Pomembno je, da zavarovalno vsoto in obseg kritja določite tako, da bosta ustrezala vašim individualnim potrebam. Pred sklenitvijo takega zavarovanja je ključno preveriti, katere bolezni so krite, kakšne so izključitve, kakšna so čakalna obdobja in kako poteka postopek uveljavljanja. Sama se zavedam, da so vsi ti izrazi in pogoji lahko precej zapleteni, zato sem tukaj, da vam pomagam razvozlati to mrežo informacij. Cilj je, da izberete polico, ki bo resnično služila kot vaš finančni ščit, ki bo deloval 'avtomatsko' takrat, ko ga boste to najbolj potrebovali, in vam omogočil, da se brezskrbno posvetite svojemu zdravju in družini.

Praktični primer: Kako je Marija rešila svojo finančno prihodnost?

Marija, 45-letna vodja projekta v IT podjetju, je imela povprečno neto plačo 2.200 €. Z možem sta imela hipotekarni kredit v višini 900 € na mesec, skupaj z drugimi fiksnimi stroški (položnice, hrana, avto) pa so njuni mesečni izdatki znašali približno 1.800 €. Marija je bila vedno odgovorna in se je zavedala pomena finančne varnosti, zato se je pred nekaj leti obrnila name, da bi preverila svoje možnosti. Svetovala sem ji sklenitev zavarovanja za primer hude bolezni z dodatnim kritjem za izpad dohodka, ki bi ji v primeru delovne nezmožnosti zaradi bolezni zagotavljalo mesečno rento v višini 1.000 € po preteku 30-dnevnega čakalnega obdobja, in kritjem za hude bolezni v višini 50.000 €.

Žal je pred šestimi meseci Marija prejela diagnozo raka dojke. Po prvih 30 dneh bolniške, ki jih je kril delodajalec (80 % njene osnove), je ZZZS prevzel izplačevanje nadomestila. Ker je bila njena povprečna bruto plača višja od zgornje meje za izračun nadomestila s strani ZZZS, je Marija namesto pričakovanih 80 % svoje plače prejemala zgolj okoli 1.350 € neto. To je pomenilo finančno luknjo v višini približno 850 € na mesec, saj so njeni fiksni stroški ostali enaki, poleg tega pa so se pojavili še dodatni stroški za doplačila za zdravila, prevoze na terapije in psihološko pomoč.

Na srečo je Marija ob diagnozi raka prejela izplačilo 50.000 € iz zavarovanja za primer hude bolezni. Ta znesek ji je omogočil, da je takoj poravnala nekaj dolgov, si privoščila samoplačniške terapije, ki so pospešile njeno okrevanje, in si ustvarila finančno rezervo. Poleg tega je po preteku 30-dnevnega čakalnega obdobja zavarovalnica začela izplačevati mesečno rento v višini 1.000 €. Ta renta je v celoti pokrila razliko med nadomestilom ZZZS in njenimi fiksnimi stroški ter ji celo omogočila, da je še vedno imela nekaj dodatnih sredstev. Marija se je lahko popolnoma osredotočila na zdravljenje in okrevanje, brez skrbi glede financ. Njen primer jasno kaže, kako pomembna je ustrezna zavarovalna zaščita in kako lahko ta resnično reši finančno prihodnost posameznika in celotne družine v težkih življenjskih obdobjih.

Pragmatična priprava na najslabše: Strokovno priporočilo

Kot strokovnjakinja z 20-letnimi izkušnjami na področju zavarovalništva vam lahko z gotovostjo zatrdim, da je pragmatična priprava na najslabše scenarije nujna. Nihče si ne želi razmišljati o bolezni, a življenje nas uči, da je nepredvidljivo. Namesto da bi se zanašali na 'bo že nekako' ali na minimalno državno pomoč, je veliko bolj odgovorno in pametno prevzeti nadzor nad svojo finančno prihodnostjo. Moje priporočilo je, da na zavarovanje gledate kot na investicijo v svoj mir in finančno stabilnost, ne kot na nepotreben strošek.

Prvi korak je temeljita ocena vašega trenutnega finančnega stanja. Koliko znašajo vaši mesečni fiksni stroški (krediti, najemnina, položnice, prehrana, šolnina za otroke)? Koliko bi vam v resnici manjkalo, če bi jutri zboleli in bi po 30 dneh prejemali le nadomestilo ZZZS? Realistično ocenite svoje potrebe in ne pozabite na morebitne dodatne stroške, ki bi nastali zaradi bolezni (zdravila, terapije, transport). Šele ko imate jasno sliko svojih finančnih obveznosti in potencialnega izpada dohodka, lahko začnete razmišljati o ustreznih zavarovalnih rešitvah.

Drugi korak je posvetovanje z mano. Skupaj bova pregledali različne možnosti, ki jih ponujajo zavarovalnice, in izbrali tiste, ki so prilagojene vašim individualnim potrebam, finančnim zmožnostim in življenjskim okoliščinam. To lahko vključuje zavarovanje za primer hude bolezni, zavarovanje za izpad dohodka, kritično bolezen z mesečno rento ali kombinacijo različnih produktov. Pomembno je, da ne sklepate zavarovanj na pamet, ampak premišljeno in z razumevanjem, kaj vam posamezna polica prinaša. Moj cilj ni prodati vam polico, ampak vas izobraziti in opolnomočiti, da sprejmete najboljšo odločitev zase in za svojo družino. Ne odlašajte, saj je zdravje dragoceno, in enako je tudi z vašo finančno varnostjo.

Pogosta vprašanja

Kako se izračuna osnova za nadomestilo plače s strani ZZZS?

Osnova za nadomestilo plače ZZZS se izračuna iz povprečne plače, ki ste jo prejeli v zadnjih 12 mesecih pred začetkom bolniške odsotnosti. Obstajajo pa tudi zgornje omejitve te osnove, kar pomeni, da je za višje plače izplačilo nadomestila relativno nižje.

Ali moram plačevati prispevke med dolgotrajno bolniško?

Med dolgotrajno bolniško odsotnostjo vam prispevke za socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti) plačuje ZZZS iz naslova prejetega nadomestila plače. Vaša pokojninska doba se normalno beleži.

Kaj se zgodi, če sem samostojni podjetnik (s. p.) in zbolim?

Samostojnim podjetnikom nadomestilo plače izplačuje ZZZS že od prvega dne bolniške odsotnosti, vendar le, če so prostovoljno zavarovani za primer bolezni in poškodbe zunaj dela. Višina nadomestila je odvisna od osnove, ki se izračuna iz plačanih prispevkov, kar je pogosto problematično.

Ali lahko zavarovanje za hude bolezni sklenem tudi po diagnozi?

Ne, zavarovanje za hude bolezni je mogoče skleniti le, če ste zdravi in niste prejeli diagnoze nobene od kritih bolezni. Namenjeno je finančni zaščiti pred nepredvidljivimi dogodki, ne pa reševanju že obstoječih problemov.

Kakšna je razlika med dnevnim nadomestilom in zavarovanjem za izpad dohodka?

Dnevno nadomestilo iz nezgodnega zavarovanja krije le izpad dohodka zaradi nezgode. Zavarovanje za izpad dohodka ali nadomestilo plače pa je širše in lahko krije izpad dohodka tudi zaradi bolezni, odvisno od pogojev posamezne police in izbrane opcije kritja.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Uradni list RS – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – Informacije o nadomestilih

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Huda bolezen otroka: kdo plača, ko starš ostane doma

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Nega bolnega otroka in padec starševskega dohodka

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Prvih 30 dni bolniške pri S.P.-ju: 0 € od države

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Diagnoza in kredit: kako obdržati streho nad glavo

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Odpoved organa in presaditev: kaj pomeni za družinski proračun