Hitra Petka — 5 točk za hitro branje
Bistvo objave v 30 sekundah.
- E-podpis omogoča stoodstotno spletno prijavo nezgodne škode, kar drastično pospeši postopek.
- Zagotavlja enako pravno veljavnost kot lastnoročni podpis, vendar z višjo ravnjo varnosti.
- Uporaba je enostavna in omogoča sledljivost vsakega koraka v postopku.
- Pri izbiri e-podpisa je ključna stopnja zanesljivosti (kvalificiran, napreden, navaden).
- Digitalna prijava z e-podpisom prispeva k hitrejšim izplačilom in manj birokracije.
Dobrodošli v digitalni prihodnosti prijave škode!
Kot Petra, ki že dve desetletji delujem v zavarovalništvu in vsakodnevno spremljam utrip digitalizacije, sem prepričana, da je elektronski podpis eden tistih prelomnih korakov, ki resnično poenostavljajo naše življenje. Še posebej to velja pri tako pomembnih procesih, kot je prijava nezgodne škode. V preteklosti smo bili vajeni gora papirja, obiskov, pošiljanja pošte in dolgotrajnega čakanja. Danes pa lahko večino tega opravimo kar z nekaj kliki, kjerkoli in kadarkoli, zahvaljujoč naprednim digitalnim rešitvam in predvsem – elektronskemu podpisu.
Moj cilj je, da vam v tej objavi podrobno predstavim, kako e-podpis deluje, kakšne prednosti prinaša in zakaj je postal nepogrešljiv del sodobnega zavarovalništva, ko govorimo o prijavi nezgod. Odpravila bom morebitne pomisleke glede varnosti in pravne veljavnosti ter vas popeljala skozi celoten proces, da boste povsem pripravljeni na hitro in učinkovito digitalno prijavo škode. Poudarek bo na tem, kako lahko celoten postopek izvedemo stoodstotno prek spleta, kar je še posebej privlačno za tiste, ki cenite čas in učinkovitost – za vas, digitalce.
Slovensko zavarovalništvo, v katerem imam privilegij delati, se hitro razvija in sledi svetovnim trendom. Zato je razumevanje, kako lahko izkoristite te novosti, ključno za vaše udobje in učinkovito reševanje morebitnih težav. Prijazno vas vabim, da skupaj raziščemo svet digitalne prijave nezgodne škode in razblinimo morebitne mite.
Kaj je e-podpis in zakaj je tako pomemben?
Elektronski podpis ni le digitalna slika vašega podpisa. Je precej več kot to – je skupek podatkov v elektronski obliki, ki so logično povezani z drugimi podatki v elektronski obliki in jih podpisnik uporablja za podpisovanje. Njegov glavni namen je zagotoviti avtentičnost in integriteto elektronskih dokumentov. To pomeni, da s pomočjo e-podpisa lahko preverimo, kdo je dokument podpisal in ali je bil dokument po podpisu spremenjen. In prav to je ključno za zaupanje v digitalne transakcije, še posebej pri pravno občutljivih postopkih, kot je prijava škode.
V zavarovalništvu elektronski podpis drastično skrajša čas obravnave in odpravi potrebo po fizični prisotnosti ali pošiljanju dokumentov po pošti. To se neposredno odraža v hitrejši obravnavi vaše prijave in posledično hitrejšemu izplačilu. Pomislite, namesto da čakate na pošto, jo skenirate in pošljete nazaj, lahko vse skupaj opravite v nekaj minutah, neposredno iz udobja svojega doma ali kjerkoli že ste, le z dostopom do interneta.
Obstajajo različne vrste elektronskih podpisov, ki se razlikujejo po stopnji zanesljivosti. Slovenska in evropska zakonodaja jih jasno določata in razvrščata, kar zagotavlja pravno varnost. Najpogosteje se srečujemo z navadnim, naprednim in kvalificiranim elektronskim podpisom. Za prijavo nezgodne škode sta običajno ustrezna že napredni in kvalificirani, saj zagotavljata višjo raven zaupanja. Zavarovalnice pa imajo možnost, da za določene postopke zahtevajo višjo stopnjo zanesljivosti, kar je navedeno v njihovih internih pogojih poslovanja.
Zavedam se, da se vam morda zdi kompleksno, a verjemite mi, v praksi je uporaba izjemno preprosta. Pogosto je integrirana v spletne portale ali mobilne aplikacije zavarovalnic, kar uporabniško izkušnjo še izboljša.
Pravna veljavnost in vrste e-podpisov v Sloveniji
V Sloveniji, tako kot v celotni Evropski uniji, je pravna veljavnost elektronskega podpisa jasno določena. Glavni regulatorni okvir je Uredba (EU) št. 910/2014, znana kot uredba eIDAS, in njen prenos v slovenski pravni red. Ta uredba zagotavlja, da kvalificiran elektronski podpis, izdan v eni državi članici EU, uživa enako pravno veljavnost kot lastnoročni podpis. To je temelj zaupanja v digitalne transakcije in omogoča brezmejno digitalno poslovanje.
Poznamo tri glavne vrste e-podpisov:
1. Navaden elektronski podpis: To je najosnovnejša oblika, ki je lahko že samo ime in priimek na koncu elektronskega sporočila. Njegova dokazna moč je nižja in je odvisna od konkretnega primera.
2. Napredni elektronski podpis: Ta je edinstveno povezan s podpisnikom, omogoča identifikacijo podpisnika in je ustvarjen z uporabo podatkov za ustvarjanje elektronskih podpisov, ki jih lahko podpisnik z visoko stopnjo zaupanja uporablja pod svojim izključnim nadzorom. Poleg tega omogoča zaznavanje morebitnih poznejših sprememb podatkov.
3. Kvalificiran elektronski podpis: To je napredni elektronski podpis, ki je ustvarjen s kvalificirano napravo za ustvarjanje elektronskih podpisov in temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronske podpise. Ta vrsta ima po uredbi eIDAS enako pravno veljavnost kot lastnoročni podpis. V Sloveniji ga pogosto uporabljamo z digitalnimi potrdili, kot je npr. SIGEN-CA ali potrdila, ki jih izdajajo komercialni izdajatelji, kot je Pošta Slovenije.
Pri prijavi nezgodne škode zavarovalnice običajno zahtevajo napredni ali kvalificirani elektronski podpis, da zagotovijo ustrezno dokazno moč in varnost postopka. Vedno preverite pogoje posamezne zavarovalnice, saj se lahko te zahteve razlikujejo. Pomembno je vedeti, da so ti e-podpisi izjemno varni in zaščiteni pred ponarejanjem, kar vam daje mirno vest, da so vaši dokumenti varno in pravilno obravnavani.
Kako e-podpis pospeši reševanje nezgodne škode
Morda se spomnite časov, ko je bilo treba dokumente za prijavo škode natisniti, podpisati, skenirati ali celo poslati po pošti. To ni samo potratno s časom, ampak prinaša tudi tveganje za izgubo dokumentov in podaljšuje celoten postopek. Z elektronskim podpisom se ti koraki preprosto izničijo. Dokumente lahko pregledate, dopolnite in podpišete neposredno na spletu, ne da bi zapustili svoj dom ali pisarno. To pomeni, da se lahko vaša prijava obravnava bistveno hitreje.
Predstavljajte si naslednje: utrpeli ste nezgodo, ste v bolnišnici ali okrevanju in potrebujete takojšnjo pomoč zavarovalnice. Namesto da bi iskali tiskalnik, pošto ali se ukvarjali s kurirji, lahko s pomočjo mobilne aplikacije ali spletnega portala izpolnite obrazec, priložite fotografije poškodb ali zdravniško dokumentacijo ter vse skupaj elektronsko podpišete. Podpisana prijava je zavarovalnici na voljo praktično takoj, kar omogoča, da se vaša zadeva obravnava brez odlašanja.
Poleg hitrosti pri oddaji dokumentov e-podpis prispeva tudi k optimizaciji internega dela zavarovalnice. Procesi so avtomatizirani, manj je ročnega dela, kar zmanjšuje možnost napak in dodatno pospešuje obdelavo. Na ta način se skrajša celoten cikel od prijave do izplačila, kar je v interesu tako zavarovanca kot zavarovalnice. Moj cilj je, da se vaša stiska čim prej reši in da se lahko osredotočite na okrevanje, ne pa na birokracijo.
Stoodstotni spletni proces prijave nezgodne škode: korak za korakom
S sodobnimi tehnologijami in elektronskim podpisom je stoodstotna spletna prijava nezgodne škode realnost, ki jo ponuja vedno več zavarovalnic. Poglejmo, kako poteka takšen proces, ki je zasnovan za maksimalno učinkovitost in uporabniško prijaznost, še posebej za vas, digitalce.
1. Dostop do portala/aplikacije: Običajno se prijavite v spletni portal ali mobilno aplikacijo vaše zavarovalnice, kjer je na voljo možnost prijave nezgodne škode. Vstop poteka prek dvostopenjske avtentikacije (npr. uporabniško ime/geslo + SMS-koda ali digitalno potrdilo), kar zagotavlja visoko raven varnosti vaših osebnih podatkov.
2. Izpolnjevanje obrazca: Na voljo vam je intuitiven spletni obrazec, kjer vnesete vse potrebne podatke o nezgodi, poškodbah in okoliščinah. Poleg besedilnih vnosov imate možnost nalaganja dokazil: fotografij poškodb (fizičnih in materialnih, če so povezane), zdravniških izvidov, policijskih zapisnikov, izjav prič ipd. Sistem vas bo vodil skozi proces in vas opozoril, če kaj pozabite.
3. Prilagajanje in pregled: Ko so vsi podatki vneseni in dokazila naložena, sistem običajno generira predogled dokumenta za prijavo škode. V tem koraku lahko še enkrat preverite vse vnesene informacije in se prepričate o njihovi pravilnosti. Tukaj ni prostora za napake, zato si vzemite čas za natančen pregled.
4. Elektronski podpis: Ključni korak! Ko ste prepričani, da so vsi podatki pravilni, sledi elektronski podpis. Odvisno od zavarovalnice in vrste e-podpisa, ki ga uporabljate, boste to storili z mobilnim digitalnim potrdilom (npr. smsPASS), e-osebno izkaznico, kvalificiranim digitalnim potrdilom na USB-ključku ali pa z rešitvijo, ki jo ponuja zavarovalnica (npr. s potrditvijo prek mobilne aplikacije ali enkratne kode). Postopek je običajno voden in zelo enostaven.
5. Potrditev in sledenje: Po uspešnem podpisu in oddaji prejmete potrditev o prejeti prijavi, običajno na elektronsko pošto ali v sam portal. Prek portala ali aplikacije lahko nato spremljate status vaše prijave in komunicirate z zavarovalnico. Vse na enem mestu, brez papirjev in čakanja!
Kaj je krito in kaj ni krito pri nezgodnem zavarovanju?
Nezgodno zavarovanje je izjemno pomembna oblika zaščite, vendar je ključno razumeti, kaj dejansko pokriva in kje so omejitve. Vedno poudarjam, da je vaša zavarovalna polica dokument, ki ga je treba prebrati, saj so v njej navedeni pogoji, ki se lahko med zavarovalnicami in paketi razlikujejo. Splošno gledano nezgodno zavarovanje krije posledice nezgode, to je nenadnega in od volje zavarovanca neodvisnega dogodka, ki povzroči telesno poškodbo, invalidnost ali smrt. Pomembno je ločiti med zavarovalniškimi pogoji in splošnimi zakoni, kot sta ZZVZZ (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju) ali ZPIZ-2 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), ki urejata javno zdravstveno in socialno varnost, medtem ko zavarovanje krije škodo, določeno v pogodbi.
Tipična kritja pri nezgodnem zavarovanju:
• Smrt zaradi nezgode: Izplačilo zavarovalne vsote dedičem v primeru smrti zavarovanca kot posledice nezgode.
• Trajna invalidnost zaradi nezgode: Izplačilo dela ali celotne zavarovalne vsote glede na določeno stopnjo invalidnosti, ki je posledica nezgode (npr. po lestvici za določanje invalidnosti).
• Dnevna odškodnina: Izplačilo fiksnega zneska za vsak dan začasne nezmožnosti za delo ali običajne aktivnosti zaradi nezgode.
• Dnevna odškodnina za bivanje v bolnišnici: Dodatno izplačilo za vsak dan, preživet v bolnišnici zaradi nezgode.
• Stroški zdravljenja: Povračilo stroškov, ki niso kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (doplačila, fizioterapije, nabava medicinskih pripomočkov ipd.). To kritje je zelo specifično in se razlikuje od zavarovalnice do zavarovalnice ter od paketa do paketa. Pomembno je vedeti, da to ni nadomestek za javno zdravstveno zavarovanje, temveč dopolnilo.
• Stroški reševanja: Kritje stroškov iskanja in reševanja (npr. v gorah).
Kaj običajno ni krito:
• Bolezni: Nezgodno zavarovanje praviloma ne krije posledic bolezni, temveč le posledice nezgod. Za bolezni so namenjena druga zavarovanja (npr. zavarovanje kritičnih bolezni, dodatno zdravstveno zavarovanje).
• Namerno povzročene poškodbe: Poškodbe, ki si jih zavarovanec povzroči namerno ali nastanejo pri kaznivih dejanjih.
• Poškodbe pod vplivom opojnih substanc: Če je nezgoda posledica uživanja alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi.
• Športne aktivnosti z visokim tveganjem: Nekatere zavarovalnice izključujejo določene ekstremne športe, razen če je sklenjeno dodatno kritje. Vedno preverite seznam izključitev!
• Vojne in teroristična dejanja: Škoda, ki nastane kot posledica vojne ali terorističnih dejanj.
• Neupoštevanje navodil: Poškodbe, ki nastanejo zaradi namernega ali hude malomarnosti neupoštevanja varnostnih navodil ali predpisov.
Zavarovalnica ima pravico zavrniti izplačilo škode, če niso izpolnjeni pogoji iz zavarovalne pogodbe. Zato je tako pomembno, da ste seznanjeni z vašo polico in vsemi določili, ki jih določa vaša konkretna zavarovalnica.
Varnost podatkov in zasebnost v digitalni prijavi
Ko govorimo o digitalni prijavi nezgodne škode in uporabi e-podpisa, se seveda pojavijo vprašanja o varnosti in zasebnosti podatkov. Vendar vam lahko z zagotovostjo povem, da so sodobni sistemi za elektronski podpis in zavarovalniški portali zasnovani z najvišjimi varnostnimi standardi, ki presegajo varnost tradicionalnih papirnatih procesov. Zakonodaja, kot je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in ZZavar-1 (Zakon o zavarovalništvu), postavlja stroge zahteve za obdelavo in varovanje osebnih podatkov, kar zavarovalnice morajo spoštovati.
Vaši podatki so šifrirani med prenosom (npr. prek protokola SSL/TLS) in shranjeni na varnih strežnikih, ki so zaščiteni z naprednimi varnostnimi protokoli in požarnimi zidovi. E-podpis pa sam po sebi zagotavlja integriteto dokumenta – vsaka sprememba po podpisu je zaznavna in tak dokument izgubi veljavnost. To je bistvena prednost pred lastnoročnim podpisom, kjer je ponarejanje ali spreminjanje dokumenta po podpisu veliko težje dokazljivo.
Poleg tehničnih zaščitnih ukrepov so pomembni tudi organizacijski. Zavarovalnice imajo vzpostavljene sisteme za upravljanje informacijske varnosti, ki vključujejo redne varnostne preglede, nadzor dostopa in usposabljanje zaposlenih. Vaša vloga pri zagotavljanju varnosti je uporaba močnih gesel in skrbno ravnanje z vašimi digitalnimi potrdili. Nikoli ne delite svojih prijavnih podatkov ali digitalnih potrdil z drugimi.
Zavarovalnice tudi ne shranjujejo vašega fizičnega podpisa, ampak le digitalni zapis, ki je edinstveno povezan z vami in vašim digitalnim potrdilom. To pomeni, da je vaša identiteta zaščitena in da ste lahko brez skrbi glede morebitnih zlorab. Cilj je, da se počutite varno in zaupate digitalnim procesom, saj so ti zasnovani tako, da vas ščitijo.
Praktični primer: od nezgode do izplačila v rekordnem času
Dovolite mi, da vam s praktičnim primerom prikažem, kako e-podpis resnično spremeni izkušnjo prijave škode. Predstavljajte si Marka, 35-letnega programerja, ki se je ob vikendu poškodoval med kolesarjenjem. Zlomil si je roko in moral je na bolniško. Seveda je bil zavarovan pri eni izmed zavarovalnic, ki omogoča stoodstotno spletno prijavo škode z e-podpisom. Marko je, kot se za digitalca spodobi, vse uredil s telefonom.
Po obisku urgence in pregledu pri specialistu je Marko prejel zdravniški izvid. Namesto da bi čakal na fizične izvide, mu jih je bolnišnica poslala v obliki PDF na e-pošto. Marko se je s telefonom prijavil v mobilno aplikacijo svoje zavarovalnice. Izbral je možnost prijave nezgodne škode, izpolnil osnovne podatke o nezgodi (kje, kdaj, kako se je zgodilo), naložil prejeti zdravniški izvid in fotografijo svoje roke v mavcu. Sistem mu je samodejno izračunal informativni primer dnevne odškodnine, saj je imel sklenjeno to kritje. Po pregledu vseh podatkov je uporabil svoje mobilno digitalno potrdilo za elektronski podpis dokumenta. Celoten postopek je trajal manj kot 15 minut.
Zavarovalnica je Markovo prijavo prejela v realnem času. Ker je bila vsa dokumentacija popolna in pravilno podpisana, so jo lahko takoj obravnavali. V roku treh delovnih dni je Marko prejel potrditev, da je njegova prijava odobrena, in čez nadaljnja dva dni so bila sredstva nakazana na njegov bančni račun. Brez papirja, brez obiskov, brez čakanja na pošto. To je moč digitalizacije in e-podpisa: hitrost, učinkovitost in udobje, ki omogočajo, da se zavarovanci v težkih trenutkih posvetijo okrevanju, ne pa administraciji.
Izbira pravega e-podpisa za vaše potrebe
V Sloveniji imamo na voljo več možnosti za pridobitev in uporabo elektronskega podpisa, ki ga lahko uporabite tudi za prijavo nezgodne škode. Vaša izbira je odvisna predvsem od vaših potreb, udobja in zahtev zavarovalnice. Najbolj razširjeni so kvalificirani elektronski podpisi, ki so enakovredni lastnoročnemu podpisu, ter napredni elektronski podpisi.
Nekatere zavarovalnice so razvile tudi lastne rešitve za napredni elektronski podpis znotraj svojih spletnih portalov ali mobilnih aplikacij, ki so pogosto integrirane z mobilno identifikacijo, kot je npr. SMS-koda ali potrditev prek mobilne aplikacije. Ne glede na to, katero rešitev izberete, je pomembno, da preverite, ali ustreza zahtevam zavarovalnice, pri kateri želite prijaviti škodo.
V primeru, da nimate še nobenega e-podpisa, vam priporočam, da se pozanimate o možnostih pridobitve. Kvalificirano digitalno potrdilo (npr. SIGEN-CA, Poštarca) je odlična naložba, saj ga lahko uporabljate za širok spekter elektronskih storitev – od e-banke, e-davkov do e-uprave in seveda, prijave zavarovalnih škod. Proces pridobitve je danes bistveno poenostavljen in se ga splača urediti, saj vam bo prihranil veliko časa in truda v prihodnosti. Pripravite se na digitalno prihodnost, saj je ta že tu!
Zaključek: prijavite škodo hitro, varno in digitalno!
Upam, da sem vam s to objavo približala svet elektronskega podpisa in njegove prednosti pri prijavi nezgodne škode. Kot ste videli, e-podpis ni le modna muha, temveč orodje, ki prinaša resnično dodano vrednost: hitrost, varnost in enostavnost. Omogoča, da se celoten proces prijave izvede stoodstotno prek spleta, kar je idealno za sodobnega človeka, ki ceni svoj čas in išče učinkovite rešitve.
Ne glede na to, ali ste se z e-podpisom že srečali ali ga boste šele spoznali, verjamem, da boste hitro spoznali njegove prednosti. V digitalni dobi je pomembno, da izkoristimo vse razpoložljive tehnologije, ki nam olajšajo življenje. Prijavite nezgodno škodo digitalno, zaupajte v varnost in pravno veljavnost e-podpisa ter se osredotočite na tisto, kar je zares pomembno – vaše okrevanje.
Če imate kakršnakoli vprašanja ali potrebujete pomoč pri prijavi nezgodne škode, sem vam z veseljem na voljo. Kot vaša zavarovalna strokovnjakinja sem tu, da vam svetujem in pomagam. Skupaj bomo poskrbeli, da bo vaša izkušnja s prijavo škode čim bolj gladka in brezskrbna. Pišite mi ali me pokličite, z veseljem vam bom pomagala.
Markova izkušnja z zlomljeno roko
- Brez ustreznega zavarovanja
- Brez e-podpisa bi moral Marko izpisovati zdravniške izvide, iskati tiskalnik in skener, jih fizično podpisati, oditi na pošto in čakati, da dokumenti prispejo do zavarovalnice. Celoten proces bi trajal vsaj teden dni, kar bi podaljšalo čas do izplačila in Markovo osredotočenost preusmerilo z okrevanja na administracijo.
- Z ustreznim zavarovanjem
- Z uporabo e-podpisa je Marko celotno prijavo škode zaključil v manj kot 15 minutah, direktno iz svojega telefona, brez potrebe po papirju ali obiskih. Zavarovalnica je prijavo prejela takoj in Marko je v 5 dneh prejel izplačilo. Osredotočil se je lahko na svoje okrevanje, vedoč, da je zavarovanje poskrbljeno.
Primer je ilustrativen in povzet po tipičnih situacijah iz prakse. Kritja, izključitve in postopki se med zavarovalnicami razlikujejo.
Pogosta vprašanja
- Ali je e-podpis pravno veljaven pri prijavi nezgodne škode?
- Da, kvalificiran elektronski podpis je po Uredbi eIDAS enakovreden lastnoročnemu podpisu in je popolnoma pravno veljaven pri prijavi nezgodne škode. Tudi napredni e-podpis je v večini primerov ustrezen, odvisno od pogojev zavarovalnice.
- Kateri e-podpis naj uporabim za prijavo škode?
- Priporočam uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila (npr. SIGEN-CA, Poštarca). Preverite tudi, ali vaša zavarovalnica ponuja lastne rešitve za napredni elektronski podpis prek portala ali mobilne aplikacije, saj so te pogosto najenostavnejše za uporabo.
- Kako vem, da so moji podatki varni pri spletni prijavi?
- Zavarovalnice uporabljajo najvišje varnostne standarde (šifriranje, požarni zidovi) in spoštujejo GDPR ter ZZavar-1. E-podpis pa zagotavlja celovitost dokumenta – vsaka sprememba po podpisu je zaznavna in izniči veljavnost dokumenta.
- Kaj se zgodi, če poškodovanih dokumentov ne morem elektronsko podpisati?
- Če nimate dostopa do e-podpisa, boste morali uporabiti klasične metode (tiskanje, lastnoročni podpis, pošta ali osebna dostava). Vendar vam močno priporočam ureditev e-podpisa za prihodnost, saj vam bo olajšal marsikateri postopek.
- Ali je digitalna prijava škode res hitrejša?
- Absolutno! Odpravi se čas pošiljanja dokumentov, ročne obdelave in morebitnih popravkov. Dokumenti prispejo do zavarovalnice v realnem času, kar omogoča hitrejšo obravnavo in izplačilo.
Viri in reference
- Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (eIDAS)
- Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) – Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 46/14 – ZPosS, 13/18 – ZOEPEP-A
- Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) – Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20 – ZIS-F
Nadaljujte branje o tej temi
Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.
- Primer: E-zavarovanja

E-sklenitev nezgodnega zavarovanja otroka: celoten postopek na telefonu
- Primer: E-zavarovanja

E-prijava infarkta ali kapi: zahtevek v 15 minutah
- Primer: E-zavarovanja

Preveri e-kritje za hude bolezni v 60 sekundah
- Primer: E-zavarovanja

E-prijava škode: brez okenca in kuverte
- Primer: E-zavarovanja

E-zahtevek ob odpovedi organov in presaditvi
