Preventivni pregledi: kaj krije sistem, kaj so preventivni programi in kaj plačate sami?

Zakaj sploh govorimo o preventivnih pregledih?

Kot vaša zavarovalna strokovnjakinja, Petra Guštin, verjamem, da je zdravje naša največja dobrina in osnova za kakovostno življenje. V zavarovalništvu se pogosto srečujemo s situacijami, ko ljudje poiščejo pomoč šele, ko se bolezen že razvije in je zdravljenje zapleteno, dolgotrajno ter seveda drago. Preventivni pregledi, vključno s sistematskimi in specifičnimi preventivnimi programi, so ključen, a žal pogosto spregledan element pri ohranjanju zdravja in izogibanju velikim stroškom v prihodnosti. Ne gre le za obveznost ali nekaj, kar 'moramo' narediti; gre za investicijo vase in v svojo prihodnost, ki se na dolgi rok vedno izplača.

Zamislite si preventivo kot redni servis avtomobila. Če redno menjamo olje, filtre in preverjamo zavore, je manjša verjetnost, da se bo na cesti pokvaril in vas pustil na cedilu. Enako velja za naše telo. S pravočasnim odkrivanjem morebitnih težav – še preden se razvijejo v resne bolezni – lahko bistveno vplivamo na izid zdravljenja in si prihranimo veliko skrbi, bolečin in seveda finančnih izdatkov. To ni patetično modrovanje, ampak čista pragmatičnost: stroški preventive so zanemarljivi v primerjavi s stroški zdravljenja napredovale bolezni. S tem ne mislimo le na finančne stroške, temveč tudi na čas, ki bi ga porabili za bolniške odsotnosti, izgubo produktivnosti in seveda na zmanjšano kakovost življenja.

Sistematski preventivni pregledi in programi presejanja: Kaj krije obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS)?

V Sloveniji imamo dobro razvit sistem preventivnih programov in sistematskih pregledov, ki jih v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da so za vas brezplačni. Ti programi so namenjeni zgodnjemu odkrivanju najpogostejših in najnevarnejših bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. ZZZS namreč v okviru Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, 25. člen) zagotavlja pravico do preventivnih storitev, ki so določene s programi Ministrstva za zdravje in strokovnimi smernicami. Pomembno je poudariti, da je udeležba v teh programih ključna za javno zdravje in vašo individualno dobrobit.

Med najbolj znane in učinkovite *programe presejanja* (t. i. 'screening' programe) spadajo DORA (za zgodnje odkrivanje raka dojk pri ženskah med 50. in 69. letom starosti, ki se vabi na mamografijo vsaki dve leti), SVIT (za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke pri ženskah in moških med 50. in 74. letom starosti, ki se vabi na test na prikrito krvavitev v blatu) ter ZORA (za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu pri ženskah med 20. in 64. letom starosti, ki se vabi na citološki pregled vsake tri leta po dveh negativnih izvidih). To so organizirani in populacijski programi, kar pomeni, da se nanje vabi celotna ciljna populacija, ker je dokazano, da z njimi dosežemo najboljše rezultate pri zmanjševanju obolevnosti in umrljivosti.

Poleg teh programov so brezplačni tudi redni *sistematski preventivni pregledi* pri osebnem zdravniku ali v razvojnih ambulantah, ki so prilagojeni starosti in spolu posameznika. Za otroke in mladostnike so obvezni sistematski pregledi in cepljenja po Nacionalnem programu cepljenja. Za odrasle pa so predvideni preventivni pregledi na primarni ravni (npr. pri 19, 30, 40, 50, 60 letih in nato vsakih 5 let), ki jih izvaja osebni zdravnik ali diplomirana medicinska sestra. Ti pregledi vključujejo merjenje krvnega tlaka, telesne teže, višine, indeksa telesne mase, laboratorijske preiskave krvi (holesterol, krvni sladkor) in urina, pogovor o življenjskem slogu in morebitnih tveganjih ter svetovanje. Cilj teh pregledov je zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, nekatere vrste raka) in ozaveščanje o zdravem načinu življenja. Vsi ti pregledi so ključni za ohranjanje zdravja prebivalstva in so financirani iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZVZZ).

Preventivni sistematski pregledi na delovnem mestu: Kdo plača in kaj vključujejo?

Pomemben del preventive v Sloveniji predstavljajo tudi sistematski zdravstveni pregledi za zaposlene. Ti pregledi so obvezni po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, 36. člen) in jih v celoti krije delodajalec. Namenjeni so ugotavljanju zdravstvene sposobnosti delavca za določeno delovno mesto in spremljanju vplivov dela na zdravje. Pogostost in vsebina pregledov sta odvisni od narave dela in morebitnih tveganj, ki jih delovno mesto prinaša – na primer delo z nevarnimi snovmi, delo na višini, delo z računalnikom več ur dnevno, izmensko delo, obremenitev glasu, psihofizične obremenitve in podobno. Ne gre torej za 'bonus', ampak zakonsko predpisano obveznost, ki varuje tako delavca kot delodajalca. Tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, 219. člen) poudarja pomen preventive, še posebej pri delovnih mestih, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost in s tem na pokojninsko dobo.

Ti pregledi običajno vključujejo splošni zdravniški pregled, preverjanje vida in sluha, laboratorijske preiskave krvi in urina ter včasih tudi specifične preiskave, odvisno od delovnega mesta in morebitnih poklicnih bolezni. Na primer, delavec, ki dela v hrupu, bo imel pogosteje preverjanje sluha. Medicinska sestra, ki dela v bolnišnici, bo imela preverjanje serostatusa za nalezljive bolezni. Delodajalec je dolžan zagotoviti, da so ti pregledi opravljeni in se na podlagi njih prilagodijo delovni pogoji, če je to potrebno. Če ste zaposleni in vaš delodajalec ne organizira teh pregledov, gre za kršitev zakona. To je torej del preventive, ki je na voljo širokemu krogu ljudi in vam lahko da dragocen vpogled v vaše zdravstveno stanje, ne da bi vas stal enega samega evra, hkrati pa zagotavlja, da delate v varnih in zdravih pogojih. Preventivni pregledi na delovnem mestu so torej ključni ne le za individualno zdravje, ampak tudi za ohranjanje delovne zmožnosti in splošnega zdravja delovne sile.

Samoplačniški preventivni pregledi in programi: Kateri so koristni in koliko vas stanejo?

Poleg programov, ki jih krije ZZZS in delodajalec, obstaja še cela vrsta koristnih preventivnih pregledov, ki pa žal niso vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. To pomeni, da jih boste morali plačati sami, če se zanje odločite. Tukaj ne govorimo o modni muhi, ampak o pregledih, ki lahko bistveno prispevajo k zgodnjemu odkrivanju bolezni ali boljšemu razumevanju vašega zdravja. Nekateri od njih so seveda priporočljivi le za določene starostne skupine ali posameznike z določenimi dejavniki tveganja, medtem ko so drugi koristni za skoraj vsakogar, ki želi proaktivno skrbeti zase.

Tipični primeri samoplačniških preventivnih pregledov in programov vključujejo: širše laboratorijske preiskave (kot so določeni tumorski označevalci, vitamini D in B12, minerali, ščitnični hormoni, železo, feritin), ki niso indicirane z napotnico, a so lahko pokazatelj zgodnjih neravnovesij; specialistične preglede brez napotnice (npr. dermatološki pregled za sumljiva znamenja, podrobnejši kardiološki pregled, specialistični urološki pregled, pregled prostate, pregled ščitnice z ultrazvokom, denzitometrija za osteoporozo pred 50. letom starosti ali brez indikacije); genetske teste za predispozicije za določene bolezni; specialistične zobozdravstvene storitve (npr. profesionalno čiščenje zobnega kamna, ortodontske storitve za odrasle, zobni implantati, estetski posegi); in nekatere oblike celostnih 'manager' pregledov ali 'lifestyle' preventivnih programov, ki so ponavadi obsežni in vključujejo celo vrsto preiskav in specialističnih posvetov.

Cene teh pregledov so zelo različne in se gibljejo od nekaj deset evrov za posamezno laboratorijsko preiskavo (npr. vitamin D vas lahko stane okoli 20–30 EUR) do več sto, včasih celo tisoč evrov za celovite preglede. Npr. celoten sistematski samoplačniški pregled, ki vključuje več specialističnih pregledov in laboratorijskih preiskav, vas lahko stane med 300 in 800 EUR, odvisno od obsega in izvajalca. Natančen informativni primer izračuna je težko podati, saj se cene in paketi močno razlikujejo med posameznimi zasebnimi klinikami in diagnostičnimi centri. Vedno je priporočljivo preveriti več ponudb in vključene storitve. Pomembno je razumeti, da so ti pregledi investicija v vaše dolgoročno zdravje in da lahko z zgodnjim odkrivanjem preprečite mnogo hujše zaplete in stroške.

Kaj je krito in kaj ni krito: praktični seznam preventivnih pregledov in programov

Da bo slika bolj jasna, sem vam pripravila kratek, a informativen seznam, kaj se običajno krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kaj je samoplačniško. To vam bo pomagalo pri načrtovanju in odločanju, kam usmeriti svoje preventivne aktivnosti in finančna sredstva.

**Krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZVZZ – brezplačno za vas):**

- **Sistematski preventivni pregledi** pri osebnem zdravniku (otroci, mladostniki, odrasli po določenem starostnem in spolnem kriteriju, kot so preventivni pregledi za odrasle pri 19, 30, 40, 50, 60 letih in nato vsakih 5 let). Ti vključujejo osnovne meritve, laboratorijske preiskave (holesterol, krvni sladkor) in svetovanje o zdravem življenjskem slogu.

- **Programi presejanja** DORA (rak dojk – mamografija), SVIT (rak debelega črevesa in danke – test na prikrito krvavitev v blatu) in ZORA (rak materničnega vratu – citološki pregled oz. bris materničnega vratu). Na te programe ste vabljeni po pošti.

- **Cepljenja** po nacionalnem programu (npr. proti klopnemu meningoencefalitisu za določene skupine, gripi za rizične skupine, vsa obvezna otroška cepljenja).

- **Sistematski pregledi medicine dela**, ki jih plača delodajalec (ZVZD-1).

- **Preventivni zobozdravstveni pregledi** pri koncesionarju (enkrat letno za odrasle, pogosteje za otroke in mladostnike), vključno z osnovnim čiščenjem zobnega kamna in fluoriranjem za otroke.

- **Preventivni pregledi v nosečnosti** in po porodu.

**Samoplačniški preventivni pregledi in programi (krije se iz lastnega žepa ali dodatnega zavarovanja):**

- **Širše laboratorijske preiskave** (npr. vitamin D, B12, ščitnični hormoni, železo, feritin, nekateri tumorski označevalci, obširnejše hormonske analize), če jih ne indicira osebni zdravnik z napotnico.

- **Specialistični pregledi brez napotnice** (npr. dermatološki pregled znamenj, kardiološki pregled, urološki pregled, gastroenterološki pregled, ginekološki pregled zunaj presejalnega programa in brez indikacije osebnega zdravnika, ortopedski pregled, endokrinološki pregled).

- **Diagnostične preiskave** (npr. ultrazvok trebuha, vratnih žil, ščitnice, dojk, MR, CT), če niso medicinsko indicirane s strani zdravnika ali ne dobite napotnice zaradi dolgih čakalnih dob.

- **Celoviti 'manager' ali 'lifestyle' preventivni pregledi**, ki vključujejo širok spekter preiskav in posvetov.

- **Genetski testi** za odkrivanje predispozicij za bolezni, ki niso del rednih kliničnih protokolov.

- **Denzitometrija** za zgodnje odkrivanje osteoporoze, če niste v rizični skupini ali pred indikacijo zdravnika (npr. pred 50. letom starosti).

- **Razširjene zobozdravstvene storitve** (estetski posegi, ortodontija za odrasle, nadstandardni materiali, implantati, profesionalno čiščenje zobnega kamna in beljenje zob).

- **Specialistični pregledi za drugo mnenje**, če ni nujno in ni pokrito z napotnico.

Dodatna in dopolnilna zavarovanja: Rešitev za samoplačniške stroške preventivnih pregledov?

Ko govorimo o samoplačniških pregledih in zdravstvenih storitvah, se seveda pojavi vprašanje, ali obstaja način, da zmanjšamo te stroške. Odgovor je pritrdilen in leži v različnih oblikah prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Tukaj je pomembno razlikovati med dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem in dodatnimi zdravstvenimi zavarovanji. Dopolnilno zavarovanje, kot že ime pove, 'dopolnjuje' obvezno in krije participacije oziroma doplačila za storitve, ki jih sicer krije obvezno zavarovanje (npr. obisk specialista, bolnišnično zdravljenje, zdravila na recept), kot to določa ZZavar-1. To je seveda nujno, če ne želite, da vam ob vsakem stiku z zdravstvenim sistemom izstavijo račun za doplačilo, ki se lahko ob resnejši bolezni hitro nabere. Večina posameznikov ga ima, a je pomembno vedeti, da ne krije samoplačniških preventivnih pregledov, ki jih sistem ne vključuje.

Za samoplačniške preventivne preglede, širše preventivne programe in specialistične preglede brez napotnice so namenjena **dodatna zdravstvena zavarovanja**, kot so zavarovanje z asistenco za hitrejši dostop do specialistov, zavarovanje za resne bolezni ali specializirana zavarovanja, ki vključujejo določene preventivne preglede. Ta zavarovanja so zasnovana tako, da omogočajo hitrejši dostop do specialističnih pregledov in diagnostike, pogosto tudi kritje določenih samoplačniških preventivnih programov. Ponavadi imajo določen letni limit kritja in vključujejo različne pakete, odvisno od vaših potreb.

Na primer, zavarovanje 'Specialisti' ene od zavarovalnic lahko krije do 1.500 EUR stroškov specialističnih pregledov in diagnostike letno, kar lahko vključuje tudi nekatere preventivne preglede, kot sta ultrazvok ščitnice ali dermatološki pregled. Mesečna premija za takšno zavarovanje se lahko giblje med 15 in 30 EUR, odvisno od obsega kritja in vaše starosti. To je informativni primer izračuna. Pomembno je preveriti konkretne pogoje posamezne zavarovalnice, saj se kritja in izključitve močno razlikujejo. Nekatere police lahko npr. krijejo letni sistematski pregled v določeni zasebni kliniki, druge pa omogočajo le hitrejši dostop do specialistov v mreži pogodbenih izvajalcev, kjer zavarovalnica neposredno poravna račun. S tem si zagotovite hiter dostop do kakovostnih storitev in se izognete dolgim čakalnim dobam v javnem zdravstvu.

Dodatne oblike preventive in ozaveščanja: Kako sami prispevamo k zdravju?

Poleg formalnih preventivnih programov in pregledov, ki jih krije ZZZS ali delodajalec, ter možnosti samoplačniških pregledov je ključen dejavnik pri ohranjanju zdravja tudi naš lasten prispevek. Preventiva ni zgolj pasivno čakanje na vabila, temveč aktivno vključevanje v zdrave življenjske navade in ozaveščenost o lastnem telesu.

To vključuje redno gibanje, uravnoteženo prehrano, izogibanje kajenju in pretiranemu uživanju alkohola, obvladovanje stresa ter dovolj spanca. Vsi ti dejavniki pomembno vplivajo na naše splošno počutje in zmanjšujejo tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni. Pomembno je tudi, da se redno izobražujemo o zdravju, spremljamo novosti in priporočila ter se v primeru kakršnih koli sprememb ali zaskrbljujočih simptomov posvetujemo z zdravnikom. Samospremljanje, kot je redno merjenje krvnega tlaka, sladkorja v krvi (če ste v rizični skupini) ali samopregledovanje dojk in mod, je prav tako pomemben del celostne preventive. S takšnim pristopom k zdravju prevzemamo odgovornost za svoje telo in aktivno prispevamo k svoji dolgoročni dobrobiti.

Praktični primer iz prakse: Karmen in njen kožni pregled

Predstavljajte si Karmen, staro 45 let. Že nekaj časa jo skrbi sumljivo znamenje na hrbtu, ki se je v zadnjih mesecih nekoliko spremenilo. Njen osebni zdravnik ji je dal napotnico za dermatologa, vendar je čakalna doba na pregled, ki je krit z obveznim zavarovanjem, dolga – kar 8 mesecev. Karmen se zaveda tveganja in ne želi čakati, saj ve, da je pri kožnem raku čas ključen. Odloči se za samoplačniški pregled. Po hitrem brskanju po spletu ugotovi, da bo za dermatološki pregled z dermatoskopijo odštela okoli 80 evrov.

Karmen je imela srečo, da je bilo znamenje benigno. Vendar ta primer jasno ponazarja dilemo, s katero se srečujejo mnogi. Če bi Karmen imela sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje, ki krije specialistične preglede, bi ji zavarovalnica povrnila strošek tega pregleda (ali pa bi bil pregled vključen v mrežo pogodbenih izvajalcev, kjer ne bi plačala ničesar). Brez takšnega zavarovanja je morala strošek kriti sama, kar pa je glede na potencialno tveganje bila razumna odločitev. To je konkreten dokaz, kako lahko preventivni pregled (čeprav samoplačniški) prihrani skrbi, čas in potencialno bistveno višje stroške zdravljenja kasneje. Predstavljajte si, da bi bil izvid negativen in bi bila potrebna operacija – prihranek časa je tukaj neprecenljiv in lahko reši življenje.

Na kaj biti pozorni pri izbiri zavarovanja za preventivne preglede in programe?

Če se odločate za sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi krilo samoplačniške preventivne preglede ali zagotavljalo hitrejši dostop, je ključno, da preberete drobni tisk in razumete pogoje. Ne domnevajte, da bo zavarovanje krilo 'vse'. Vsaka zavarovalnica ima svoje pakete in omejitve, zato je pomembno, da veste, kaj točno dobite za svojo premijo. Preden se odločite, vedno primerjajte ponudbe in bodite pozorni na naslednje točke.

Prva stvar je seveda obseg kritja: kateri specialistični pregledi in diagnostične preiskave so vključeni, ali so vključeni tudi določeni preventivni paketi, kakšne so letne limite kritja. Pomembno je preveriti tudi, ali zavarovanje krije zgolj povračilo stroškov ali pa omogoča pregled v mreži pogodbenih izvajalcev, kjer vam stroška ni treba kriti vnaprej. Druga točka so čakalne dobe – pogosto je določeno obdobje po sklenitvi zavarovanja, v katerem ne morete uveljavljati določenih storitev. Preverite tudi, ali je zavarovanje namenjeno le za povračilo stroškov samoplačniških pregledov ali pa omogoča tudi hitrejši dostop do pregledov v mreži zasebnih izvajalcev, kjer zavarovalnica neposredno poravna račun. Ne pozabite na morebitne odbitne franšize ali sodelovanje pri stroških, ki znižujejo premijo, a pomenijo, da del stroška nosite sami. Nenazadnje, preverite tudi, ali zavarovanje omogoča kritje za druge storitve, kot so fizioterapija, rehabilitacija, psihoterapija ali druga specialistična mnenja, saj so to storitve, ki so v zdravstvenem sistemu pogosto težko dostopne in drage. Dobro informirana odločitev vam lahko prihrani veliko frustracij in denarja v prihodnosti.

Moje priporočilo: Prevzemite odgovornost za svoje zdravje!

Kot Petra, vaša zavarovalna svetovalka, vas pozivam, da ne odlašate s preventivnimi pregledi. Ne glede na to, ali so kriti iz obveznega zavarovanja ali pa so samoplačniški, so ključnega pomena za vaše zdravje in finančno stabilnost. Redno se udeležujte programov presejanja, ki so vam na voljo brezplačno. Izkoristite sistematske preglede pri osebnem zdravniku in na delovnem mestu. To je vaša pravica in priložnost!

Če imate dejavnike tveganja, družinsko anamnezo določenih bolezni ali vas skrbi določeno zdravstveno stanje, ne oklevajte in razmislite o samoplačniškem pregledu. Žalostna resnica je, da lahko čakanje v javnem zdravstvu včasih stane več kot sam pregled – in to ne le finančno, temveč tudi v smislu zdravja in kakovosti življenja. Vedno si vzemite čas za redne preglede in poslušajte svoje telo. Ne podcenjujte moči preventive.

Razmislite tudi o dopolnilnem in dodatnem zdravstvenem zavarovanju, ki lahko bistveno zmanjšata finančno breme, če se pojavijo zdravstvene težave ali če želite hitrejši dostop do specialistov in preventive. Moja vloga ni, da vas silim v nakup zavarovanja, ampak da vas opozorim na tveganja in vam ponudim rešitve. Investicija v zdravje je vedno najboljša investicija. Ne čakajte, da vas bolezen opomni na to.

Zaključek: Zdravje ni loterija, je načrt!

Za konec bi poudarila, da je skrb za zdravje aktivna odločitev, ne pasivno čakanje. Preventivni pregledi so pomemben del tega načrta. Nekateri so vam na voljo brezplačno, za druge pa boste morali plačati sami. Vendar pa obstajajo rešitve, kot so dodatna zdravstvena zavarovanja, ki lahko to finančno breme bistveno zmanjšajo.

Ne pozabite, da so preventivni programi in sistematski pregledi osnovni kamen vaše zdravstvene zaščite. Če vas zanima več o tem, kako lahko s pravim zavarovanjem poskrbite za svoje zdravje in zmanjšate samoplačniške stroške, sem vam z veseljem na voljo za pogovor. Skupaj lahko pregledava vaše potrebe in poiščeva najboljšo rešitev za vas in vašo družino. Ne oklevajte, pišite mi ali me pokličite. Skrb za zdravje je investicija, ki se vedno izplača!

Pogosta vprašanja

Ali so vsi preventivni pregledi brezplačni?

Ne, vsi preventivni pregledi niso brezplačni. Brezplačni so tisti, ki so del obveznega zdravstvenega zavarovanja in državnih presejalnih programov (DORA, SVIT, ZORA) ter sistematski pregledi pri delodajalcu. Veliko koristnih pregledov je samoplačniških.

Kako lahko zmanjšam stroške samoplačniških preventivnih pregledov?

Stroške samoplačniških pregledov lahko zmanjšate s sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kot je specialistično zavarovanje ali zavarovanje z asistenco. Ta zavarovanja krijejo določen delež ali celotne stroške specialističnih pregledov in diagnostike, kar omogoča hitrejši dostop in manjše finančno breme.

Kaj je razlika med dopolnilnim in dodatnim zdravstvenim zavarovanjem glede preventive?

Dopolnilno zavarovanje krije doplačila (participacije) za storitve, ki so krite iz obveznega zavarovanja. Dodatno zdravstveno zavarovanje pa krije storitve, ki jih obvezno zavarovanje sploh ne krije, kot so samoplačniški specialistični pregledi in določeni preventivni programi, ki niso del javnega sistema.

Kje lahko preverim, kateri preventivni programi in sistematski pregledi so mi na voljo?

Informacije o preventivnih programih in sistematskih pregledih, ki jih krije ZZZS, so na voljo na spletni strani ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter pri vašem osebnem zdravniku. Za specifične delovne preglede se obrnite na svojega delodajalca ali kadrovsko službo.

Ali moram čakati na napotnico za samoplačniški preventivni pregled?

Ne, za samoplačniški pregled ne potrebujete napotnice. Lahko se neposredno obrnete na izbranega specialista ali zasebno kliniko in se dogovorite za termin. Če pa imate dodatno zavarovanje, preverite, ali zavarovalnica za uveljavljanje kritja zahteva kakršno koli obliko priporočila ali napotnice.

Kateri so glavni preventivni programi v Sloveniji?

Glavni preventivni programi v Sloveniji so DORA (za zgodnje odkrivanje raka dojk), SVIT (za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke) ter ZORA (za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu). Na te programe se vabi določene starostne skupine prebivalstva in so brezplačni.

Zakaj so sistematski preventivni pregledi pomembni?

Sistematski preventivni pregledi so pomembni, ker omogočajo zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in bolezni, še preden se pojavijo simptomi. S tem se lahko pravočasno ukrepa, kar bistveno izboljša izid zdravljenja in preprečuje razvoj hujših zdravstvenih težav.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Uradni list RS – Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – www.zzzs.si
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – Programi presejanja DORA, SVIT, ZORA – www.nijz.si
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) – Informacije o prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih – www.azn.si

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Huda bolezen otroka: kdo plača, ko starš ostane doma

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kaj se zgodi z vašo plačo po 30 dneh bolniške?

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Medicinski pripomočki: kje se konča standard in začne doplačilo

• 
  Sorodne ključne besede

  E-naročanje na preventivni pregled za zgodnje odkrivanje

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Ginekolog in urolog: termin v desetih dneh