Prva služba, prva plača in prvi pogovor o upokojitvi

Ko se življenje zares začne: Prva plača in velika vprašanja

Spomnim se, ko je moja hči Mojca z žarečimi očmi prišla domov s pogodbo o zaposlitvi v rokah. Prva resna služba, prva plača, prvi koraki v odraslost. Sreča, ponos in seveda neskončno možnosti, ki se odpirajo. Za starše je to prelomnica, polna mešanih občutkov – veselja ob njeni samostojnosti in hkrati kančka skrbi, kako bo krmarila po finančnem svetu. Kot zavarovalniška strokovnjakinja z dvajsetletnimi izkušnjami sem vedela, da je to idealen trenutek za pogovor o nečem, kar se mladim pogosto zdi oddaljeno kot drugi planet: pokojninsko varčevanje.

Mojca je sanjala o potovanjih, novih oblačilih, morda o lastnem stanovanju v daljni prihodnosti. Pokojnina? To je nekaj za babice in dedke, se mi je zdelo, da razmišlja. Moja naloga ni bila, da jo prestrašim z nejasno prihodnostjo ali ji vsilim suhoparne finančne številke. Moja naloga je bila, da ji predstavim pokojninsko varčevanje kot del celovitega življenjskega načrta, kot orodje za uresničevanje sanj, in ne kot breme. Zato sem si vzela čas, skuhali sva kavo in se lotili pogovora o prihodnosti, ki je bila še predobro znana meni, njej pa popolna neznanka.

Zakaj se sploh pogovarjati o pokojnini pri dvajsetih?

Prva reakcija večine mladih na besedo 'pokojnina' je zmeda, morda celo rahlo nelagodje. Zakaj bi morali razmišljati o nečem, kar je štirideset ali celo več let v prihodnosti, ko pa je toliko bolj aktualnih stvari, ki potrebujejo našo pozornost in denar? In ravno v tem je poanta. Zato, ker je dolgoročnost ključnega pomena. Čas je naš največji zaveznik pri varčevanju, še posebej pri pokojninskem. Moč obrestno-obrestnega računa, kjer se obresti obrestujejo, je pri dolgoročnem varčevanju izjemna. Majhni, a redni zneski danes lahko čez desetletja zrastejo v zavidanja vredno vsoto, medtem ko bo enaka vsota, začeta kasneje, zahtevala bistveno višje mesečne vložke.

Mojci sem poskušala razložiti na preprost način: »Predstavljaj si, da sadiš drevo. Če ga posadiš danes, bo čez štirideset let mogočno in bo nudilo obilo sence in sadov. Če ga boš posadila šele čez dvajset let, bo takrat še vedno mlado in majhno. Enako je z varčevanjem. Vsak evro, ki ga vložiš danes, ima pred seboj dolgo pot rasti.« Ni šlo za preganjanje s strahom, ampak za ponazoritev, kako pametna odločitev danes lahko močno izboljša njeno finančno situacijo v prihodnosti. Šlo je za razumevanje, da so majhne, a konstantne odločitve tiste, ki oblikujejo naše življenje.

Trije stebri: Kje se nahaja drugi steber?

Da bi razumeli drugi steber, je najprej treba pojasniti celoten pokojninski sistem v Sloveniji, ki je zgrajen na treh stebrih. Prvi steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Vanj prispevamo vsi zaposleni in samozaposleni, prispevki pa se izračunajo od bruto plače. Iz tega stebra se izplačujejo osnovne pokojnine, ki so odvisne od delovne dobe in višine vplačanih prispevkov. Ta steber temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti – današnji delavci financirajo današnje upokojence. Žal demografske spremembe kažejo, da ta sistem ne bo mogel v celoti zagotavljati ustreznega življenjskega standarda prihodnjim upokojencem, zato je pomembnost dodatnega varčevanja vse večja.

Drugi steber je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in delno tudi Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), ko gre za oblike zavarovanja. Ta steber omogoča posameznikom, da si z dodatnimi vplačili privarčujejo za višjo pokojnino. Pomembna značilnost drugega stebra je, da so vplačila davčno olajšana, kar pomeni, da si lahko z njimi znižamo davčno osnovo. Sredstva se zbirajo na osebnem računu posameznika in se plemenitijo v izbranih naložbenih skladih. Tretji steber pa so vse ostale oblike individualnega varčevanja, ki niso zakonsko regulirane kot pokojninsko varčevanje – na primer varčevanje v vzajemnih skladih, bankah, naložbeno življenjsko zavarovanje, nakup nepremičnin ipd. O teh treh stebrih sem Mojci razložila, da bi razumela celotno sliko, a se osredotočila na drugi steber, saj je ta v Sloveniji najprimernejša oblika dodatnega pokojninskega varčevanja zaradi davčnih ugodnosti.

Kaj je drugi steber in zakaj je privlačen za mlade?

Drugi steber ali prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika dolgoročnega varčevanja, ki je namenjena dopolnjevanju državne pokojnine. Njegova največja privlačnost za mlade se skriva v davčnih olajšavah. Vsota, ki jo vplačamo v drugi steber, se odšteje od naše davčne osnove za dohodnino, kar pomeni, da plačamo manj davka. To je kot bonus, ki ga država ponuja, da nas spodbudi k varčevanju za starost. Letno si lahko znesek prispevkov za dodatno pokojninsko zavarovanje odštejemo od davčne osnove v višini do 5,844 % bruto letne plače oziroma do 2.819,09 EUR (podatek za leto 2024), kar je pomemben finančni spodbujevalec.

Poleg davčnih olajšav je pomembna tudi fleksibilnost. Varčevanje lahko prilagajamo svojim zmožnostim, zneske lahko spreminjamo ali pa vplačila celo začasno prekinemo, če se znajdemo v finančni stiski. Seveda je dolgoročna kontinuiteta zaželena, a možnost prilagoditve je pomembna, še posebej za mlade, ki so na začetku kariere in imajo morda nihajoče prihodke ali večje življenjske stroške. Mojci sem poudarila, da ni treba začeti z visokimi zneski. Že nekaj deset evrov na mesec, s katerimi se začne zgodaj, ima dolgoročno izjemno moč. Mnogi delodajalci tudi sofinancirajo drugi steber, kar je dodaten bonus in se splača preveriti pri zaposlitvi.

Kaj je krito in kaj ni krito v drugem stebru?

Ko govorimo o drugem stebru, je pomembno razumeti, da ne gre za 'zavarovanje' v klasičnem pomenu besede, ki bi krilo določena tveganja, kot so nezgoda ali bolezen. Gre za varčevalno shemo, ki je namenjena izključno zbiranju sredstev za pokojnino. Sredstva, ki jih vplačujemo, se zbirajo na našem osebnem računu in se plemenitijo v izbranih naložbenih skladih (zajamčeni, uravnoteženi, dinamični, agresivni ipd.), ki jih upravljajo pokojninske družbe ali zavarovalnice. Cilj je, da se privarčevana sredstva do upokojitve čim bolj oplemenitijo.

**Kaj je krito (oziroma kaj zajema):**

**Dodatna pokojnina:** Po izpolnitvi pogojev (starost, delovna doba) so privarčevana sredstva izplačana kot dodatna pokojnina, ki dopolnjuje državno pokojnino. Izplačevanje je lahko v obliki doživljenjske pokojninske rente ali pa časovno omejene rente. Izbira je odvisna od pogodbenih pogojev in preference posameznika ob upokojitvi.

**Davčne olajšave:** Vplačila znižujejo davčno osnovo za dohodnino.

**Prenosljivost:** V primeru zamenjave delodajalca, ki prav tako omogoča kolektivno zavarovanje, se sredstva lahko prenesejo v drugo shemo. Prav tako so sredstva v primeru smrti zavarovanca dedna (če ni sklenjena pogodba o doživljenjski renti).

**Različne naložbene politike:** Posameznik lahko izbira med različnimi naložbenimi politikami (od bolj varnih do bolj tveganih), odvisno od svoje starosti in nagnjenosti k tveganju. Za mlade so običajno primernejše bolj tvegane, a potencialno bolj donosne opcije, ki se z leti preusmerijo v bolj varne naložbe.

**Kaj ni krito (oziroma česa ne zajema):**

**Nezgode in bolezni:** Dodatno pokojninsko zavarovanje ne krije stroškov zdravljenja, bolniškega dopusta, invalidnosti ipd. Za to so namenjena druga zavarovanja (nezgodno, življenjsko, zdravstveno).

**Izplačilo pred upokojitvijo:** Sredstev iz drugega stebra praviloma ni mogoče dvigniti pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev, saj je namenjen izključno pokojninskemu varčevanju. Obstajajo sicer izjeme (npr. smrt, invalidnost), vendar so točno določene z zakonodajo in pogoji posameznega zavarovanja, nikakor pa ne omogočajo proste razpolage s sredstvi predčasno.

**Tržno tveganje:** V primeru slabih gibanj na kapitalskih trgih lahko pride do nihanj vrednosti privarčevanih sredstev, kar pomeni, da končni znesek ni fiksno zagotovljen, razen če gre za produkte z zajamčeno donosnostjo, ki pa so redki in imajo nižje potencialne donose.

**Obvezno socialno zavarovanje:** Drugi steber ne nadomešča obveznega pokojninskega zavarovanja (prvi steber), temveč ga dopolnjuje.

Od realnega življenja do številk: Primer iz prakse

Spomnim se, ko sem pred leti svetovala mlademu paru, Mateji in Roku. Oba sta bila na začetku kariere, imela sta majhni plači, a sta si želela ustvariti prihodnost. Srečali smo se na kavi, tako kot z Mojco. Rok je bil sprva skeptičen: 'Gospa Petra, s čim pa naj varčujeva, ko pa komaj pokrivava stroške?' Mateja pa je bila bolj odprta za pogovor. Skupaj smo pogledali njune prihodke in odhodke in ugotovili, da lahko vsak mesečno vplača po 30 evrov v drugi steber. Začelo se je skromno, a redno.

Minilo je petnajst let. Mateja in Rok sta v tem času napredovala v službi, imela sta že dva otroka. Znesek vplačil sta postopoma poviševala, sprva na 50, nato na 80 evrov mesečno, še posebej ko so se jima pridružila tudi sofinanciranja delodajalcev. Ko smo se pred kratkim ponovno srečali ob pregledu njunih finančnih odločitev, sta bila presenečena nad vsoto, ki se je nabrala na njunih računih. Znesek, ki sta ga vplačala, je bil že sam po sebi lep, a zaradi donosov in davčnih olajšav je bila dejanska vrednost njunega varčevanja bistveno višja. To ju je opogumilo, da sta varčevanje še dodatno okrepila in začela razmišljati tudi o drugih oblikah varčevanja za otroke. Ta primer jasno kaže, kako se tudi majhni, a redni koraki z leti prelevijo v mogočno finančno varnost.

Davčne olajšave in inflacija: Dva pomembna zaveznika in nasprotnika

Ko govorimo o pokojninskem varčevanju, se pogosto pozablja na dva ključna dejavnika: davčne olajšave in inflacijo. Davčne olajšave sem že omenila – so kot darilo države, ki nas spodbuja k varčevanju. Z njimi se dejansko zniža efektivna cena varčevanja. Pri izračunu, ki je zgolj informativne narave, se pokaže, da lahko na leto prihranite kar precej denarja, če izkoristite celoten znesek davčne olajšave. Za Mojco je bil ta argument zelo prepričljiv – kdo pa ne bi želel plačati manj davka in hkrati varčevati?

Drugi in pogosto podcenjen dejavnik je inflacija. Inflacija je tihi uničevalec kupne moči. Kar danes stane 100 evrov, bo čez dvajset let stalo bistveno več. Zato je pomembno, da naši prihranki ne le 'ležijo', ampak se plemenitijo. Naložbene oblike v drugem stebru so zasnovane tako, da poskušajo presegati inflacijo in ohranjati oziroma povečevati kupno moč naših prihrankov. Če denar leži na banki, ga inflacija počasi, a vztrajno 'požira'. Zato sem Mojci razložila, da varčevanje v drugem stebru ni le shranjevanje denarja, ampak aktivno delovanje, da denar raste in se brani pred inflacijo.

Prilagoditev in začetek: Ne takoj vse, ampak z razumom

Mojci sem svetovala, naj začne z zneskom, ki ji ne bo predstavljal prevelikega bremena. Tudi 30 ali 50 evrov na mesec je odličen začetek. Pomembno je, da se navadi na redno varčevanje in da se ta navada zasidra v njen življenjski slog. Ko se bodo njeni prihodki zviševali, bo lahko postopoma povišala tudi znesek vplačil. Fleksibilnost drugega stebra to omogoča in je ključna za uspeh, še posebej pri mladih, ki so v fazi življenja, ko se jim finančne zmožnosti in prioritete hitro spreminjajo. Pomembno je, da varčevanje ni vir stresa, ampak občutek varnosti in nadzora nad lastno prihodnostjo.

Seveda, prvič, ko se pogovarjaš o tem, ne boš razrešil vseh vprašanj. Mojca je imela še veliko vprašanj, od izbire ponudnika do naložbenih politik. Zato sem ji predlagala, da se po prvem razmisleku usedeva še enkrat in podrobneje pogledava posamezne možnosti. Moja vloga je, da ji podam informacije, razložim zapletene izraze in ji pomagam pri odločitvi, ki bo najboljša zanjo. Nič ni bolj dragocenega kot informirana odločitev, podprta z znanjem in razumevanjem.

Zaključna misel: Ne gre le za denar, gre za življenje

Na koncu pogovora z Mojco, ko sva pospravljali skodelice kave, sem ji rekla: »Mojca, ne gre le za denar. Gre za to, da boš imela v prihodnosti svobodo izbire. Da boš lahko živela življenje, ki si ga želiš, ne da bi te skrbelo, kako boš preživela. Gre za to, da boš lahko uživala v sadovih svojega dela, brez nepotrebnih finančnih skrbi.« Verjamem, da se takšen pristop, ki ne temelji na strahu, ampak na opolnomočenju, dotakne mladih in jim pomaga razumeti širši kontekst pokojninskega varčevanja. Nič ne bo nikogar prestrašilo bolj kot občutek, da mora pri dvajsetih letih 'načrtovati' vsak detajl upokojitve.

Če ste tudi vi v podobni situaciji ali pa razmišljate, kako bi lahko vi ali vaši bližnji začeli z varčevanjem za prihodnost, sem vam na voljo za pogovor. Skupaj lahko pregledamo vaše možnosti, razčistimo dileme in postavimo temelje za finančno varno prihodnost. Brez strahu, z razumevanjem in s potrpežljivostjo. Ker si vsak zasluži varno in dostojno starost.

Pogosta vprašanja

Kaj je drugi steber pokojninskega varčevanja?

Drugi steber je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki omogoča posameznikom varčevanje za višjo pokojnino, dopolnjuje pa obvezno državno pokojnino. Vplačila so davčno olajšana in se zbirajo na osebnem računu posameznika, kjer se plemenitijo.

Zakaj je pomembno začeti varčevati zgodaj?

Zgodnje varčevanje izkorišča moč obrestno-obrestnega računa, kjer se obresti obrestujejo. Tudi majhni zneski, vplačani zgodaj, se skozi desetletja močno oplemenitijo in ustvarijo znatno večjo vsoto, kot bi jo poznejša, a višja vplačila.

Ali lahko dvignem denar iz drugega stebra pred upokojitvijo?

Ne, sredstev iz drugega stebra praviloma ni mogoče dvigniti pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev, saj je namenjen izključno pokojninskemu varčevanju. Obstajajo zakonsko določene izjeme, vendar ne omogočajo proste razpolage s sredstvi.

Katere davčne olajšave prinaša drugi steber?

Vplačila v drugi steber znižujejo davčno osnovo za dohodnino, kar pomeni, da plačate manj davka. Letni znesek davčne olajšave je omejen na določen odstotek bruto letne plače ali maksimalni znesek (npr. 2.819,09 EUR za leto 2024).

Kaj se zgodi z mojimi sredstvi v primeru smrti?

Če ni sklenjena pogodba o doživljenjski renti, so privarčevana sredstva v drugem stebru dedna. To pomeni, da jih prejmejo vaši dediči v skladu z dednim redom ali oporoko, kar je pomemben element prenosa premoženja.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) – Informacije o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju
• Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) – Davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Prva plača in prvo varčevanje: nasvet, ki bi ga rada slišala pri dvajsetih

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Ko je prišla prva položnica za dom starejših

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Ko je hči prvič vprašala: »Mama, koliko boš imela pokojnine?«

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Prvi mesec po odpovedi in kaj me je takrat rešilo

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Prvi otrok in konec brezskrbnega varčevanja