Ko tišina v kuhinji spregovori: Prvi pogled na informativni izračun pokojnine

Tišina v kuhinji in kava, ki se je ohladila

Pred nekaj tedni sta me obiskala Ana in Marko, prijazen par v zgodnjih petdesetih, z zdravim odmerkom optimizma in tisto značilno lahkotnostjo, ki jo prinesejo preživeta leta in trdo delo. Počutila sem se, kot bi sedela z dolgoletnima prijateljema. Povedala sta mi, da sta končno zbrala pogum in odprla informativni izračun pokojnine, ki sta ga prejela od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Pričakovanja niso bila visoka, a kljub temu jima je pogled na številke vzel sapo. In ne, ni bila sapa navdušenja.

Marko, ki je običajno poln življenja in šal, je sedel s sklonjeno glavo in zamišljeno mešal sladkor v že tako sladki kavi. Ana je pripovedovala, kako sta sedela za kuhinjsko mizo, list papirja med njima, tišina pa je postala tako gosta, da bi jo lahko rezal z nožem. Kava se je ohladila, njuni pogledi pa so se srečali v tihi potrditvi: to ni bilo to, kar sta pričakovala, kar sta si zaslužila ali, kar je najbolj zaskrbljujoče, kar sta si lahko privoščila. To je bila tista tišina, ki te prisili, da se pogledaš v oči in se vprašaš, kaj je šlo narobe in, kar je še pomembneje, kaj lahko storita zdaj.

Moj namen danes ni strašiti vas. Daleč od tega. Moj cilj je, da se iz Anine in Markove izkušnje nekaj naučimo. Da ta tišina v kuhinji postane klic k akciji, ne pa k otopelosti. Da se zavemo, da je informativni izračun le odskočna deska, ne pa dokončna sodba. In da je o prihodnosti treba začeti govoriti danes, ko imamo še čas, da jo preoblikujemo.

Zakaj je informativni izračun pokojnine lahko tako šokanten?

Informativni izračun, ki ga prejmemo od ZPIZ-a, je ključnega pomena, saj nam daje vpogled v pričakovano višino naše državne pokojnine. Ta izračun temelji na trenutni zakonodaji, predvsem na Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ter na podatkih o naših dosedanjih plačah in dobi prispevka. Pomembno je poudariti, da gre za informativni izračun, kar pomeni, da se lahko dejanska pokojnina v prihodnosti razlikuje, saj so zakoni in ekonomske razmere podvrženi spremembam. Vendar pa nam ta podatek služi kot realna osnova za razmislek o tem, kako daleč smo od želenega življenjskega standarda v starosti.

Šok ob pogledu na številke pogosto izvira iz dveh glavnih razlogov. Prvi je nerealno pričakovanje. Mnogi ljudje imajo v mislih, da bo državna pokojnina predstavljala velik del njihove zadnje plače. Realnost pa je, da je nadomestitvena stopnja, ki jo omogoča prvi steber (obvezno državno zavarovanje), bistveno nižja, kot si predstavljamo, še posebej za tiste z višjimi dohodki. Drugi razlog pa je nepoznavanje pokojninskega sistema. Ljudje pogosto ne vedo, da je slovenski pokojninski sistem tristopenjski in da prvi steber sam po sebi ne more zagotoviti enakega življenjskega standarda, kot smo ga vajeni v aktivnem obdobju.

Prihaja do razkoraka med pričakovanjem in realnostjo, ki je pogosto precej boleč. Na primer, informativni izračun lahko pokaže, da bosta Ana in Marko prejemala pokojnino, ki bo predstavljala komaj 50–60 % njunega zadnjega povprečnega dohodka. Če sta bila navajena določenega standarda, potovanj, kulturnih dogodkov in občasnih poslastič, je takšna številka šok, saj pomeni drastično zmanjšanje kupne moči in življenjskega sloga. To spoznanje je tisto, ki sproži tišino in, upamo, tudi klic k akciji.

Kaj pravijo zakoni? Pokojninski sistem v Sloveniji

Slovenski pokojninski sistem je, kot rečeno, tristopenjski, kar ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in drugi povezani predpisi. Ta zakonodaja določa obvezno vključitev v prvi steber, ki temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti. To pomeni, da delavci s svojimi prispevki financirajo trenutne upokojence. Višina pokojnine iz prvega stebra je odvisna od dolžine dopolnjene dobe zavarovanja in povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov v določenem obdobju, ki je trenutno 24 najboljših let po 1. januarju 1970. Pomembno je razumeti, da država zagotavlja osnovno raven socialne varnosti, vendar ne jamči ohranjanja celotnega življenjskega standarda.

Drugi steber predstavlja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za določene kategorije zaposlenih (npr. javne uslužbence, določene poklice z beneficiranim stažem) ali prostovoljno kolektivno zavarovanje, ki ga lahko organizirajo delodajalci za svoje zaposlene. Ureja ga Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPZ-1). Ta steber je namenjen dopolnjevanju prvega stebra in se financira z vplačili, ki se nalagajo v pokojninskih skladih. Prednosti drugega stebra so med drugim davčne olajšave, ki so določene v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Sredstva so vezana do upokojitve in so namenjena izključno za pokojninsko rento.

Tretji steber je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga lahko sklene vsak posameznik ali delodajalec za svoje zaposlene. Ta steber ureja predvsem Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) in davčna zakonodaja. Ponuja največjo prilagodljivost in možnost izbire med različnimi ponudniki in naložbenimi politikami. Tudi v tem stebru so na voljo davčne olajšave za vplačila, kar dodatno spodbuja varčevanje. Bistvo je, da si posameznik sam izbere obliko varčevanja in višino vplačil, kar mu omogoča, da aktivno vpliva na svojo finančno prihodnost v starosti. Za razliko od prvega stebra, kjer so prispevki obvezni in višina pokojnine določena z zakonom, imamo pri drugem in tretjem stebru večjo mero svobode in odgovornosti.

Pokojninska vrzel: Kako jo izračunati in zakaj je tako pomembna?

Pokojninska vrzel je izraz, ki ga uporabljamo za opis razlike med želenim dohodkom v pokoju in pričakovanim dohodkom, ki ga bomo prejeli iz vseh virov (prvi, drugi in morebitni tretji steber). Ta vrzel je ključnega pomena, saj nam jasno pokaže, koliko nam bo zmanjkalo, če ne bomo ukrepali. Izračun pokojninske vrzeli je individualen in odvisen od številnih dejavnikov, kot so trenutni življenjski slog, pričakovana višina pokojnine iz ZPIZ, morebitno dodatno varčevanje ter želje in cilji za prihodnost. Nekdo, ki si želi v pokoju veliko potovati, bo imel seveda večjo vrzel kot nekdo, ki načrtuje skromnejše življenje.

Za izračun pokojninske vrzeli je treba najprej določiti želeni mesečni dohodek v pokoju. Običajno se priporoča, da to predstavlja med 70 % in 80 % zadnje neto plače, vendar je to odvisno od posameznika. Nato od te vsote odštejemo pričakovano višino državne pokojnine (informativni izračun ZPIZ) in morebitne dohodke iz drugega stebra. Razlika je pokojninska vrzel. Recimo, da Ana in Marko zaslužita skupaj 3.000 EUR neto. Želita si ohraniti 70 % tega dohodka, kar pomeni 2.100 EUR. Njun informativni izračun ZPIZ pa kaže, da bosta skupaj prejemala le 1.500 EUR. To pomeni, da njuna pokojninska vrzel znaša 600 EUR mesečno, kar je letno 7.200 EUR.

Zakaj je to tako pomembno? Ker nam ta številka omogoča, da se realno soočimo s prihodnostjo in začnemo načrtovati. Če Anina in Markova pokojninska vrzel znaša 600 EUR mesečno, to pomeni, da morata zbrati dovolj sredstev, da si bosta lahko izplačevala to vsoto skozi celotno obdobje upokojitve, ki lahko traja 20 ali celo 30 let. To so ogromne vsote, ki jih ni mogoče ustvariti čez noč. Izračun vrzeli nam daje kvantitativno podlago za odločanje o tem, koliko moramo mesečno varčevati in v katere produkte. Brez tega spoznanja živimo v iluziji, ki se lahko ob upokojitvi kruto razblini.

Praktični primer: Anina in Markova prebuditev

Ko sta Ana in Marko prišla k meni, je bil njun prvi šok ob izračunu ZPIZ že za njima. Zdaj sta potrebovala rešitve. Njuna skupna neto plača je znašala 3.000 evrov. Želja jima je bila, da v pokoju ohranita vsaj 70 % tega dohodka, kar pomeni 2.100 evrov mesečno. Iz informativnega izračuna ZPIZ je bilo jasno, da bosta skupaj prejemala približno 1.500 evrov. Njuna pokojninska vrzel je torej znašala 600 evrov mesečno. To je pomenilo, da bi morala za 20 let upokojitve (do 85. leta starosti, če bi se upokojila pri 65-ih) zbrati dodatnih 144.000 evrov (600 evrov x 12 mesecev x 20 let), ne upoštevajoč inflacije in donosov na naložbe.

Časa do upokojitve jima je ostalo še dobrih deset let. To je bil torej časovni okvir, v katerem sta morala zmanjšati oziroma pokriti pokojninsko vrzel. Ker nista želela bistveno znižati svojega življenjskega standarda, sem jima predlagala kombinacijo varčevalnih rešitev, ki bi jima omogočale tako davčne olajšave kot tudi dostojen donos. Ker sta bila Marko in Ana zaposlena v zasebnem sektorju, kjer njun delodajalec ni ponujal kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (drugi steber), sem se osredotočila na tretji steber in druge oblike varčevanja.

Skupaj smo pregledali njun proračun in ugotovili, da lahko mesečno namenita 250 evrov za dodatno varčevanje. Odločila sta se za kombinacijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (tretji steber) za oba in naložbenega življenjskega zavarovanja. Z vplačili v tretji steber sta izkoristila davčne olajšave, ki jima omogočajo, da del vplačanih sredstev dobita nazaj prek dohodnine, hkrati pa so se ta sredstva plemenitila. Preostali del pa smo usmerili v naložbeno življenjsko zavarovanje, ki omogoča večjo prilagodljivost pri izplačilu in potencialno višje donose, a tudi večje tveganje. Kljub temu, da je izziv velik, je njuna zgodba dokaz, da ni nikoli prepozno za začetek in da je ključno aktivno prevzeti odgovornost za svojo finančno prihodnost. Tišina v kuhinji se je spremenila v aktivno načrtovanje.

Kaj lahko pričakujem od prvega stebra in kaj moram storiti sam?

Prvi steber pokojninskega zavarovanja, ki ga upravlja ZPIZ, je temelj slovenske pokojninske varnosti. Kot že omenjeno, temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti in je obvezen za vse zaposlene. Iz njega boste prejemali osnovno pokojnino, katere višina je odvisna od vaše delovne dobe in povprečnih plač. Ne smemo pa pričakovati, da bo ta pokojnina zadostovala za ohranjanje življenjskega standarda, ki ste ga imeli pred upokojitvijo, še posebej, če ste imeli nadpovprečne dohodke. V najboljšem primeru lahko pričakujete nadomestitveno stopnjo okoli 60–70 % za povprečno plačo in polno delovno dobo, vendar je ta stopnja lahko bistveno nižja, če ste imeli visoke dohodke.

Kljub temu je prvi steber izjemno pomemben, saj predstavlja zanesljiv vir dohodka. Ne smemo pa se zanašati izključno nanj. Ključno je, da se zavedamo omejitev in prevzamemo odgovornost za lastno finančno prihodnost. To pomeni, da moramo aktivno razmišljati o dopolnjevanju te pokojnine. Pripraviti se moramo na to, da bo življenje v pokoju zahtevalo določeno finančno neodvisnost, ki je prvi steber sam po sebi ne more zagotoviti.

Kaj torej lahko in moramo storiti sami? Odgovor je preprost: varčevati. In to čim prej. Bodisi skozi drugi steber (če vam ga ponuja delodajalec in so pogoji ugodni), bodisi skozi tretji steber (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje), bodisi skozi druge oblike varčevanja, kot so naložbena življenjska zavarovanja, vzajemni skladi, nepremičnine ali druge naložbe. Pomembno je, da si ustvarimo lasten finančni načrt, ki bo upošteval naše želje, pričakovanja in predvsem našo pokojninsko vrzel. Čas je naš največji zaveznik pri varčevanju, saj obrestno obrestovanje dela čudeže.

Drugi in tretji steber: Vaša osebna rešitev za dostojno starost

Drugi in tretji steber sta ključna elementa, ki vam omogočata, da si zagotovite dodatne prihodke v starosti in zmanjšate pokojninsko vrzel, o kateri smo že govorili. Drugi steber, torej obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, je najpogosteje kolektivno in ga ureja delodajalec za svoje zaposlene. Vplačila v ta steber so v veliki meri subvencionirana z davčnimi olajšavami za delodajalca, pogosto pa tudi za zaposlenega. Sredstva se nalagajo v pokojninskih skladih in se izplačajo v obliki pokojninske rente ob upokojitvi. Prednost je, da so vplačila avtomatska in pogosto tudi delodajalec prispeva del zneska, kar zmanjša breme za posameznika.

Tretji steber, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pa je povsem v vaši domeni. Lahko ga sklenete individualno ali pa vam ga ponudi delodajalec kot ugodnost. Tukaj imate največjo svobodo pri izbiri ponudnika (zavarovalnica, pokojninska družba) in naložbene politike. Na voljo so vam različne možnosti, od varčevanja z zajamčenim donosom do bolj tveganih naložb v delnice in vzajemne sklade. Pomembno je, da izberete tisto, ki ustreza vašemu profilu tveganja in časovnemu horizontu. Tudi pri tretjem stebru so na voljo davčne olajšave, ki zmanjšujejo vašo davčno osnovo in tako povečujejo realni donos naložbe.

Oba stebra imata skupni cilj: dopolnjevati prvi steber in vam zagotoviti stabilen vir dohodka v starosti. Medtem ko je drugi steber pogosto bolj pasiven in vezan na delodajalca, vam tretji steber daje aktivno vlogo pri načrtovanju vaše pokojninske prihodnosti. Z njuno pomočjo lahko bistveno zmanjšate tveganje, da boste v pokoju finančno odvisni od drugih ali da boste morali drastično zmanjšati svoj življenjski standard. Pomembno je, da se informirate o možnostih in izkoristite davčne ugodnosti, ki so vam na voljo, saj je to enostaven način za povečanje vaših prihrankov za starost.

Kaj je krito in kaj ni krito v pokojninskem varčevanju?

Ko govorimo o pokojninskem varčevanju, je ključno razumeti, kaj posamezni stebri in produkti vključujejo in česa ne, da se izognemo napačnim pričakovanjem. Spodaj je pojasnilo z vidika splošnih določb in strokovnih priporočil, saj se specifični pogoji posamezne zavarovalnice lahko razlikujejo, vendar so v okvirih zakonske regulative.

### Kaj je krito (pokrito) v sklopu pokojninskega varčevanja?

1. **Starostna pokojnina iz prvega stebra (ZPIZ):** Krita je osnovna finančna varnost po doseženi upokojitveni starosti in dopolnjeni delovni dobi, skladno z ZPIZ-2. Zagotavlja se doživljenjsko. 2. **Dohodek iz drugega stebra (dodatno pokojninsko zavarovanje):** Krita je dodatna pokojninska renta, ki dopolnjuje prvi steber. Sredstva so vezana in se izplačujejo v obliki rente po upokojitvi. V primeru invalidnosti ali smrti je lahko krito izplačilo prihrankov ali rente upravičencem, kar določajo splošni pogoji posameznega sklada in Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPZ-1). 3. **Dohodek iz tretjega stebra (prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje):** Krita je dodatna pokojnina, ki jo doplačujete sami in/ali delodajalec. Možnosti izplačila so prilagodljivejše kot pri drugem stebru, vključno z možnostjo rente ali delnega izplačila ob upokojitvi, kot določa ZZavar-1 in pogodba z zavarovalnico. V primeru invalidnosti ali smrti so praviloma krite določene možnosti izplačila prihrankov ali rente upravičencem.

4. **Davčne olajšave:** Vplačila v drugi in tretji steber so davčno ugodna, kar pomeni, da zmanjšujejo davčno osnovo posameznika in/ali delodajalca (ureja Zakon o dohodnini ZDoh-2).

### Kaj ni krito (pokrito) v sklopu pokojninskega varčevanja?

1. **Ohranjanje polnega življenjskega standarda iz prvega stebra:** Državna pokojnina iz prvega stebra skoraj zagotovo ne bo pokrila vseh vaših finančnih potreb za ohranjanje življenjskega standarda, ki ste ga imeli pred upokojitvijo. To ni njen namen.

2. **Prilagodljivost izplačil pred upokojitvijo (drugi in tretji steber):** Sredstva v drugem in tretjem stebru so namenjena za pokojnino in so praviloma vezana do upokojitve. Dvigi sredstev pred upokojitvijo so zelo omejeni in pogosto obdavčeni, razen v izjemnih primerih (npr. trajna izguba delovne zmožnosti).

3. **Popolna zaščita pred inflacijo:** Čeprav pokojninski skladi vlagajo sredstva z namenom plemenitenja, ni zagotovila, da bodo donosi vedno presegli inflacijo. Odvisno je od naložbene politike sklada in tržnih razmer.

4. **Kritje nepredvidenih dogodkov (razen invalidnosti/smrti):** Pokojninsko varčevanje, zlasti drugi in tretji steber, je osredotočeno na dolgoročno varčevanje za starost. Ne krije nepredvidenih življenjskih dogodkov, kot so dolgotrajna bolezen, izguba zaposlitve ali visoki stroški zdravljenja, razen če je v sklopu produkta dogovorjeno dodatno zavarovanje za takšne primere, kar je ločena storitev.

5. **Garancija donosov (razen pri zajamčenih produktih):** Pri naložbenih pokojninskih skladih ni garancije za določen donos, razen če gre za produkte z zajamčeno obrestno mero. Donosi so odvisni od uspešnosti naložb na kapitalskih trgih.

Kdaj je pravi čas za začetek varčevanja za starost? Odgovor je danes!

Vprašanje, kdaj je pravi čas za začetek varčevanja za starost, je eno tistih, na katerega obstaja samo en pravilen odgovor: danes. In če že danes zamujate, je odgovor včeraj. Čas je namreč tisti dejavnik, ki pri varčevanju igra najpomembnejšo vlogo, še pomembnejšo kot višina mesečnih vplačil. Zakaj? Zaradi moči obrestnoobrestnega računa. Čim prej začnete, tem več časa imajo vaša vplačila, da se plemenitijo in ustvarjajo donose tudi na že ustvarjene donose.

Poglejmo si hipotetični primer informativnega izračuna: oseba A začne varčevati 100 EUR mesečno pri 25 letih, oseba B pa 200 EUR mesečno pri 35 letih. Ob predpostavki povprečnega letnega donosa 5 % bo oseba A, ki je varčevala manjši znesek, a dalj časa, pri 65 letih imela bistveno več sredstev kot oseba B. V 40 letih varčevanja bo oseba A zbrala približno 152.000 EUR, medtem ko bo oseba B v 30 letih zbrala le okoli 166.000 EUR, čeprav je mesečno vplačevala dvojno vsoto. To jasno kaže, da zgodnji začetek bistveno prekaša višja, a kasnejša vplačila. (OPOZORILO: Zgornji izračuni so zgolj informativni primeri in ne predstavljajo zavezujočih napovedi donosov. Realni donosi so odvisni od številnih dejavnikov, vključno z gibanjem kapitalskih trgov, in se lahko razlikujejo.)

Ni pa to samo vprašanje denarja, ampak tudi miru in spokoja. Z zgodnjim začetkom varčevanja si zagotovite občutek varnosti in nadzora nad svojo prihodnostjo. Odstranite si breme skrbi, da vam bo v starosti zmanjkalo. Tudi če začnete z majhnimi zneski, je pomembno, da sploh začnete. Kasneje lahko vplačila povečujete, ko se vaši dohodki povečajo. Ne čakajte na idealen trenutek, saj ta nikoli ne pride. Najboljši čas je vedno danes. Spremenite tišino v kuhinji v odločen korak k finančno varni prihodnosti.

Zaključek: Prevzemite krmilo svoje finančne prihodnosti

Anina in Markova zgodba je zgodba mnogih. Je opomin, da se o starosti ne smemo začeti pogovarjati šele, ko se nam ta že nevarno približuje. Informativni izračun pokojnine je dragoceno orodje, ki nas sooči z realnostjo, a hkrati ponudi priložnost za preobrat. Ne smemo ga videti kot dokončno sodbo, ampak kot budilko, ki nas prebudi iz finančnega dremeža.

Prevzemanje odgovornosti za svojo finančno prihodnost ni breme, temveč priložnost. Priložnost, da si zagotovimo mirno in dostojno starost, v kateri bomo lahko uresničevali svoje sanje, potovali, preživljali čas z vnuki ali pa preprosto uživali v vsakdanjih radostih, ne da bi nas skrbeli vsakdanji stroški. Vse to je mogoče, če začnemo načrtovati in varčevati danes.

Bodite kot Ana in Marko, ki sta tišino v kuhinji spremenila v akcijski načrt. Ne pustite, da vas številke na papirju prestrašijo. Namesto tega jih uporabite kot motivacijo. Jaz sem tu, da vam pomagam pri tem. Skupaj lahko pregledamo vaše možnosti, izračunamo pokojninsko vrzel in oblikujemo prilagojen načrt varčevanja, ki bo ustrezal vašim potrebam in željam. Pogovorimo se – vaša finančno varna prihodnost se začne danes.

Pogosta vprašanja

Kaj je informativni izračun pokojnine?

Informativni izračun pokojnine je ocena vaše prihodnje državne pokojnine, ki jo pripravi ZPIZ. Temelji na vaših dosedanjih plačah in prispevkih ter veljavni zakonodaji. Služi kot pomembno izhodišče za načrtovanje vaše finančne prihodnosti in pokojninskega varčevanja.

Zakaj je pokojninska vrzel tako zaskrbljujoča?

Pokojninska vrzel je razlika med želenim in pričakovanim dohodkom v pokoju. Zaskrbljujoča je, ker večina ljudi ne ve, da bo državna pokojnina bistveno nižja od zadnje plače. To pomeni, da brez dodatnega varčevanja grozi zmanjšanje življenjskega standarda v starosti.

Ali so davčne olajšave pomembne pri pokojninskem varčevanju?

Da, davčne olajšave so zelo pomembne. Vplačila v drugi in tretji steber pokojninskega zavarovanja zmanjšujejo vašo davčno osnovo, kar pomeni, da del vplačanih sredstev dobite nazaj prek dohodnine. To poveča realni donos vaših naložb in pospeši rast vaših prihrankov.

Kdaj naj začnem varčevati za pokojnino?

Najboljši čas za začetek varčevanja za pokojnino je danes. Zaradi obrestnoobrestnega računa se vsak evro, vplačan prej, plemeniti dlje časa in ustvari bistveno večji končni znesek. Tudi majhni, a redni zneski lahko na dolgi rok prinesejo izjemne rezultate.

Ali mi bo dovolj le državna pokojnina?

Za večino ljudi državna pokojnina iz prvega stebra ne bo zadostovala za ohranjanje življenjskega standarda, ki so ga bili vajeni v aktivnem obdobju. Zato je izjemno pomembno dopolnjevati to pokojnino z varčevanjem v drugem in tretjem stebru ter z drugimi oblikami varčevanja.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPZ-1)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Uradni list RS – Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Ko je hči prvič vprašala: »Mama, koliko boš imela pokojnine?«

• 
  Sorodne ključne besede

  Pokojninska vrzel v praksi: plača 1.600 €, pokojnina 900 €

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Ko sva po dvajsetih letih prvič sedla k številkam

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Ko je prišla prva položnica za dom starejših

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Ko sva po tridesetih letih nehala varčevati samo za druge