Delo po upokojitvi: Ko se resnično splača podaljšati aktivnost

Uvod: Prehod v novo življenjsko obdobje s finančno varnostjo

Kot Petra, vaša zavarovalna strokovnjakinja z več kot 20 leti izkušenj, se zavedam, da je prehod v upokojitev eno izmed najpomembnejših življenjskih obdobij. Mnogi ljudje se veselijo zasluženega počitka, a hkrati se pojavljajo vprašanja o finančni varnosti. Ali je pokojnina dovolj? Ali obstajajo možnosti, da si jo izboljšamo? Verjemite mi, niste sami s takšnimi razmišljanji. V zadnjih letih se pogovori o delu po upokojitvi, odlogu le-te ali delni upokojitvi vse pogosteje znajdejo na moji mizi. In prav je tako, saj so te odločitve ključne za kakovost vašega življenja v poznejših letih.

Danes bomo podrobneje raziskali, kdaj se delo po upokojitvi resnično splača. Ne bomo se izgubljali v patetiki ali splošnih floskulah. Osredotočili se bomo na konkretne številke, zakonodajo in praktične nasvete, ki vam bodo pomagali sprejeti informirano odločitev. Moj cilj je, da vam ponudim jasen vpogled v možnosti, ki jih imate na voljo, in vam pomagam razmisliti o tem, kaj je najboljše za vas in vašo finančno prihodnost. Pripravite se na poglobljeno analizo, ki vam bo razkrila, kako lahko z modrimi odločitvami optimizirate svoje dohodke v jeseni življenja.

Odlog upokojitve: Vsak mesec šteje za višjo pokojnino

Odlog upokojitve je ena izmed najučinkovitejših strategij za bistveno povečanje vaše prihodnje pokojnine. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se osnovna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki je 60 let za ženske in 65 let za moške (oz. 60 let za oba spola, če imate 40 let pokojninske dobe brez dokupa), lahko podaljša. Vsak mesec, ko delate in plačujete prispevke po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, vam prinese določen odstotek k povečanju odstotka za odmero pokojnine.

Po trenutni zakonodaji se za vsako četrtletje, ko ste po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev še naprej vključeni v obvezno zavarovanje, pokojninska osnova poveča. Konkretno, pokojnina se vam za vsako nadaljnje četrtletje pokojninske dobe, dopolnjene po dopolnitvi starosti za starostno pokojnino, poveča za 0,225 %. To pomeni, da se vam za eno leto dela po izpolnitvi pogojev pokojnina poveča za 0,9 %, za tri leta pa za 2,7 %. Čeprav se morda sliši malo, se na dolgi rok ta odstotek zelo pozna. Na primer, če bi bila vaša izhodiščna pokojnina 800 EUR, bi se vam po treh letih odloga povečala za približno 21,6 EUR na mesec, kar je 259,2 EUR letno. To je trajen in reden prihodek, ki ga boste prejemali do konca življenja. Pomembno je poudariti, da si v tem času seveda še vedno služite plačo.

Vendar pa morate biti pri odlogu upokojitve realni. Ta možnost je primerna predvsem za tiste, ki so zdravi, imajo delovno mesto, ki jim omogoča nadaljevanje dela brez prevelikih obremenitev, in si želijo finančno udobnejše starosti. Če ste že pri izpolnitvi pogojev za upokojitev izčrpani ali imate zdravstvene težave, se vam odlog morda ne bo izplačal. Vedno je pomembno, da poleg finančnih vidikov upoštevate tudi svoje zdravje in kakovost življenja. Razmislite tudi o tem, kaj vam prinaša delo – je to le zaslužek ali tudi socialni stiki, občutek koristnosti in smisla?

Delna upokojitev: Postopen prehod in dodatna varnost

Delna upokojitev je odličen kompromis za tiste, ki želijo zmanjšati delovno obremenitev, a hkrati ne želijo popolnoma opustiti dela in s tem povezane finančne injekcije. Po ZPIZ-2 lahko delno upokojitev uveljavite, ko izpolnite pogoje za starostno pokojnino (tj. starost in pokojninsko dobo). V tem primeru lahko začnete prejemati del pokojnine, hkrati pa nadaljujete z delom v skrajšanem delovnem času. Gre za izjemno prilagodljivo rešitev, ki omogoča postopen prehod v upokojitev in ohranja vašo finančno stabilnost.

Višina delne pokojnine je odvisna od deleža delovnega časa, ki ga še vedno opravljate. Če na primer delate polovični delovni čas (20 ur na teden), imate pravico do prejemanja 50 % starostne pokojnine, do katere bi bili sicer upravičeni. Preostalih 50 % pa se vam izplačuje sorazmerno s skrajšanim delovnim časom. To pomeni, da ste finančno bistveno bolje, kot če bi se upokojili v celoti. Na primer, če bi vaša polna pokojnina znašala 900 EUR, bi pri polovičnem delovnem času prejemali 450 EUR pokojnine, poleg tega pa še plačo za polovični delovni čas. Če vaša plača za polovični delovni čas znaša 600 EUR neto, je vaš skupni mesečni dohodek 1.050 EUR. To je precej več kot zgolj pokojnina.

Pomembno je vedeti, da se v času delne upokojitve še vedno vključujete v obvezno zavarovanje za preostali delovni čas. To pomeni, da si še vedno nabirate pokojninsko dobo, kar lahko vpliva na višino vaše končne, polne pokojnine, ko se boste odločili za popolno prekinitev dela. Delna upokojitev vam torej omogoča, da ohranite stik z delovnim okoljem, si zagotovite dodaten dohodek in hkrati ohranjate socialne stike ter občutek koristnosti. Je idealna rešitev za tiste, ki se še ne želijo popolnoma posloviti od delovne rutine, a si želijo več prostega časa.

Delo ob pokojnini: Priložnosti za dodaten zaslužek in aktivnosti

Ko ste že v polni pokojnini, vam zakonodaja omogoča tudi delo, ki vam lahko prinese dodaten zaslužek. ZPIZ-2 ureja možnosti dela upokojencev. Najpogostejša oblika je delo po podjemni pogodbi ali avtorski pogodbi, kjer ni omejitev glede višine zaslužka, vendar je treba upoštevati obdavčitev in prispevke. Druga možnost je delo prek pogodbe o dopolnilnem delu, ki je omejeno na do 60 ur mesečno oziroma do 90 ur v določenih panogah. Tretja, za mnoge najugodnejša možnost, pa je delo prek študentskega servisa, če upokojenec izpolnjuje pogoje (npr. status študenta).

Pri delu prek študentskega servisa je neto izplačilo za upokojenca, ki nima drugih dohodkov, relativno ugodno, saj se obdavči po nižjih lestvicah in so prispevki minimalni. Na primer, če upokojenec zasluži 500 EUR bruto prek študentskega servisa, lahko pričakuje, da mu bo po odbitku prispevkov in akontacije dohodnine ostalo približno 400–420 EUR neto (to je informativen izračun, odvisen od višine dohodka, morebitnih olajšav in drugih dejavnikov). Pri delu po podjemni pogodbi je obdavčitev višja (prispevki in dohodnina), zato je pomembno preračunati, ali se vam splača. Recimo, če zaslužite 500 EUR bruto, bo neto znesek bistveno nižji, morda okoli 300–350 EUR. Seveda, če ste v polni pokojnini, vam ta dodaten zaslužek ne vpliva na višino že dodeljene pokojnine, kar je pomembna razlika od odloga ali delne upokojitve.

Delo ob pokojnini je odlična priložnost za tiste, ki si želijo ohraniti aktivnost, dopolniti svojo pokojnino ali se preprosto ukvarjati z nečim, kar jih veseli. Preden se odločite za to, se posvetujte z računovodjo ali finančnim svetovalcem, da boste razumeli vse davčne in prispevčne obveznosti. Pomembno je, da izberete obliko dela, ki je za vas najugodnejša in hkrati v skladu z veljavno zakonodajo. Ne pozabite tudi na to, da vam delo omogoča socialne stike, ki so ključni za kakovostno življenje v poznejših letih.

Ključni dejavniki za odločitev: Zdravje, potrebe in finančni cilji

Odločitev o delu po upokojitvi ni enostavna in nanjo vpliva več dejavnikov. Najprej in predvsem je to vaše zdravstveno stanje. Ali vam zdravje dopušča nadaljevanje dela, pa naj bo to v polnem ali skrajšanem delovnem času? Ne precenjujte se. Zelo pomembno je, da poslušate svoje telo in si ne nakopljete dodatnih zdravstvenih težav zaradi pretiranega dela. Včasih je bolje imeti nekoliko nižjo pokojnino in biti zdrav, kot pa imeti višjo in trpeti zaradi bolezni. Pomembno je tudi, ali vam delo, ki bi ga opravljali, prinaša veselje in izpolnitev, ali pa bi vas zgolj izčrpavalo. Dolgotrajna stresna delovna obremenitev lahko pusti resne posledice na vašem zdravju.

Drugi pomemben dejavnik so vaše finančne potrebe in cilji. Ali vam bo pokojnina, ki jo boste prejemali, zadostovala za vaše življenjske stroške, hobije in morebitna potovanja? Morda imate določene finančne cilje, kot je pomoč vnukom, obnova doma ali potovanje okoli sveta. V tem primeru vam lahko dodaten zaslužek bistveno pomaga pri uresničevanju teh ciljev. Seveda je pomembno, da ste realni pri oceni svojih potreb in da si ustvarite realističen finančni načrt za upokojitev. Previdno pretehtajte, koliko denarja potrebujete za udobno življenje in ali vam delo po upokojitvi resnično prinese želeni dodatek.

Na koncu pa je pomemben tudi vpliv na pokojnino. Kot smo že omenili, se pri odlogu upokojitve pokojnina trajno poveča, pri delni upokojitvi si nabirate dodatno pokojninsko dobo, pri delu ob pokojnini pa ni neposrednega vpliva na že dodeljeno pokojnino. Vsaka možnost ima svoje prednosti in slabosti, zato je ključno, da se pogovorite z osebo, ki vam bo pomagala preračunati različne scenarije in vam svetovala, katera pot je za vas najugodnejša. Pri tem vam lahko pomagam tudi jaz, saj imam izkušnje s kompleksnimi izračuni in razumevanjem zakonodaje.

Zakonodaja in omejitve: Kaj določa ZPIZ-2

Za vse možnosti dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev je ključen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa pravila igre. Zelo pomembno je razumeti, da niso vsi načini dela enako obravnavani in da imajo različne omejitve. Ključna razlika je med tem, ali ste že v polni pokojnini ali pa izpolnjujete pogoje, a se še niste odločili za upokojitev (odlog ali delna upokojitev). Zakonodaja se sicer lahko spreminja, zato je vedno priporočljivo preveriti najnovejše določbe in se posvetovati s strokovnjakom.

Pri odlogu upokojitve ZPIZ-2 omogoča, da se za vsako četrtletje dela po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino pokojninska osnova poveča za 0,225 %. To je fiksna, zakonsko določena višina, ki vam zagotavlja trajno povišanje pokojnine. Pri delni upokojitvi zakon določa, da ste upravičeni do sorazmernega dela pokojnine glede na delež delovnega časa, ki ga še opravljate. Pri tem se morate z delodajalcem dogovoriti za skrajšan delovni čas, kar mora biti evidentirano v pogodbi o zaposlitvi. Medtem ko ste delno upokojeni, ste še vedno zavarovani za preostali delovni čas, kar vpliva na vašo končno pokojnino, ko se boste popolnoma upokojili.

Za delo ob pokojnini, ko ste že v celoti upokojeni, pa ZPIZ-2 določa nekoliko drugačna pravila. Če delate po podjemni ali avtorski pogodbi, ni omejitev glede višine zaslužka, vendar je pomembno, da se izračunajo vsi prispevki in davki. Če pa se odločite za delo prek pogodbe o dopolnilnem delu, je to omejeno na največ 60 ur mesečno (izjemoma 90 ur v določenih panogah). V tem primeru se vam za čas dela izplačuje pokojnina in plača za dopolnilno delo. Vedno je ključno preveriti, da izbrana oblika dela ne vpliva na izplačilo vaše redne pokojnine, saj so v določenih primerih možne tudi omejitve ali začasne ukinitve pokojnine, če so prekršene določene omejitve (npr. pri določenih vrstah obveznih zavarovanj). Pri tem pa je pomembno, da so te omejitve jasno opredeljene in niso splošno pravilo za vse vrste dela.

Razlika med zakonodajo, pogoji zavarovalnic in mojimi priporočili

V zavarovalništvu se pogosto srečujemo z razliko med tem, kar določa državna zakonodaja (ZPIZ-2, ZZVZZ, ZZavar-1), in tem, kar ponujajo posamezne zavarovalnice. Državna zakonodaja, kot je ZPIZ-2, ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da določa splošne pogoje za pridobitev pokojnine, njeno višino in možnosti dela po upokojitvi. Te določbe so univerzalne za vse državljane, ki so vključeni v sistem obveznega zavarovanja.

Po drugi strani pa imamo dodatna pokojninska zavarovanja, ki jih ponujajo zavarovalnice. Ta so povsem ločena od obveznega sistema in so v celoti urejena z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-1) ter s pogoji in pravili posamezne zavarovalnice. Pogoji, ki jih ponuja določena zavarovalnica glede izplačevanja rent, enkratnih izplačil, morebitnih dedovanj ali davčnih ugodnosti, veljajo samo znotraj te zavarovalnice in niso splošno pravilo, ki bi veljalo za vse. Na primer, ena zavarovalnica lahko ponuja možnost dviga dela sredstev pred upokojitvijo pod določenimi pogoji, druga pa tega ne omogoča. To je ključna razlika, ki jo morate razumeti, ko razmišljate o svoji finančni prihodnosti.

Moja priporočila kot zavarovalne strokovnjakinje vedno temeljijo na celoviti analizi vaše individualne situacije. Nikoli ne bom ponujala 'čudežnih' rešitev, temveč bom iskala najboljše strategije, ki upoštevajo tako določbe državne zakonodaje kot tudi možnosti, ki jih ponujajo dodatna zavarovanja. Zavedam se, da so pogoji ene zavarovalnice specifični in jih ne moremo posploševati. Zato je moj pristop vedno individualen, poudarek pa je na izobraževanju in opolnomočenju vas, da sprejmete najboljše finančne odločitve. Ne izmišljujem si statistik, zneskov ali pravnih razlag, ampak se opiram na preverjene podatke in zakonodajo ter vam ponudim realistične in konkretne informacije.

Primer iz prakse: Marjanova odločitev za delno upokojitev

Spomnim se gospoda Marjana, 63-letnega strokovnjaka za logistiko, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Njegova izračunana polna pokojnina bi znašala približno 880 EUR. Marjan je bil še vedno aktiven, rad je delal in se ni želel popolnoma umakniti iz delovnega okolja, hkrati pa si je želel več prostega časa za vnuke in hobije. Vedel je, da mu 880 EUR verjetno ne bo dovolj za udobno življenje, ki si ga je predstavljal, saj je imel še vedno nekaj manjših finančnih obveznosti.

Po pogovoru z mano in natančni analizi njegovih potreb smo ugotovili, da je delna upokojitev zanj idealna rešitev. Z delodajalcem se je dogovoril za skrajšan delovni čas – namesto 40 ur na teden je delal 25 ur, kar pomeni 62,5 % delovnega časa. S tem se je njegova obremenitev bistveno zmanjšala, hkrati pa je še vedno prejemal del plače. Njegova delna pokojnina se je izračunala kot 62,5 % od polne pokojnine, kar je znašalo približno 550 EUR. Poleg tega je za 25 ur dela na teden prejemal še plačo, ki je neto znašala okoli 950 EUR. Njegov skupni mesečni dohodek je tako znašal impresivnih 1.500 EUR (550 EUR pokojnina + 950 EUR plača).

Ta odločitev mu je omogočila, da je ohranil precej višji dohodek, kot bi ga imel zgolj s pokojnino, imel je več prostega časa in je bil še vedno aktiven v družbi. Še več, ker je še naprej delal in plačeval prispevke za preostali delovni čas, si je še vedno nabiral pokojninsko dobo, kar bo pozitivno vplivalo na višino njegove končne pokojnine, ko se bo v prihodnosti odločil za popolno prekinitev dela. Marjan je bil izjemno zadovoljen z odločitvijo, saj je našel ravnovesje med delom in uživanjem v zasluženem pokoju.

Kaj je krito in kaj ni krito z obveznim pokojninskim zavarovanjem (ZPIZ-2)

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga ureja ZPIZ-2, pokriva določene vrste tveganj in zagotavlja določene pravice. Zelo pomembno je razumeti, kaj je vključeno v ta sistem in kje so njegove omejitve, da se boste lahko ustrezno pripravili na upokojitev.

**Kaj je krito z obveznim pokojninskim zavarovanjem (ZPIZ-2):**

- **Starostna pokojnina:** Po izpolnitvi določenih pogojev (starost in pokojninska doba) prejmete starostno pokojnino, ki vam zagotavlja mesečni dohodek v starosti.

- **Invalidnost:** V primeru nastanka invalidnosti (I., II. ali III. kategorije) lahko pridobite pravico do invalidske pokojnine ali delne invalidske pokojnine oziroma pravico do invalidskih nadomestil in delnih delovnih obveznosti, kar vam omogoča socialno varnost tudi ob zmanjšani delazmožnosti.

- **Vdovska pokojnina:** V primeru smrti zavarovanca ali uživalca pokojnine ima vdova/vdovec (in določeni drugi družinski člani) pravico do vdovske pokojnine, kar zagotavlja finančno pomoč preživeli družini.

- **Družinska pokojnina:** Otroci in drugi družinski člani pod določenimi pogoji lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine.

- **Zajamčena pokojnina:** ZPIZ-2 določa tudi minimalno zagotovljeno višino pokojnine, da je posameznikom zagotovljen osnovni življenjski standard ne glede na višino plačanih prispevkov.

- **Upoštevanje dobe za otroke:** Za otroke, rojene ali posvojene pred letom 2002, se pri odmeri pokojnine upošteva dodatna pokojninska doba, kar vpliva na višjo pokojnino.

**Kaj ni krito z obveznim pokojninskim zavarovanjem (ZPIZ-2):**

- **Dodatni dohodek za življenjski standard, višji od osnovnega:** ZPIZ-2 zagotavlja osnovno socialno varnost, vendar ne pokriva nadstandardnega življenjskega sloga, potovanj, dragih hobijev ali nenadnih večjih izdatkov. Za to je potrebno dodatno varčevanje.

- **Zasebne zdravstvene storitve in nadstandardne storitve:** Obvezno pokojninsko zavarovanje ne krije stroškov nadstandardnih zdravstvenih storitev ali hitrejše obravnave v zasebnih klinikah, kar je del obveznega zdravstvenega zavarovanja.

- **Dolgoročna nega:** Stroški dolgotrajne oskrbe v domu za starejše ali oskrbe na domu niso v celoti pokriti z obveznim zavarovanjem, razen določenih storitev zdravstvenega varstva. Razliko je običajno potrebno kriti iz lastnih sredstev.

- **Življenjska zavarovanja in nezgodna zavarovanja:** Te oblike zavarovanj, ki krijejo tveganja, kot so smrt, invalidnost zaradi nesreče ali hujša obolenja, niso del obveznega pokojninskega zavarovanja in jih je potrebno skleniti ločeno. Tudi izplačila iz teh zavarovanj so ločena od pokojnine.

- **Davčne ugodnosti za individualno varčevanje:** Čeprav so določene davčne olajšave za dodatna pokojninska zavarovanja, ZPIZ-2 sam po sebi ne ponuja davčnih ugodnosti za individualno varčevanje zunaj predpisanega sistema. Davčne ugodnosti so specifične za določene vrste varčevanj (npr. dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje).

Vloga dodatnega pokojninskega varčevanja: Most do finančne svobode

Ne glede na to, ali se boste odločili za odlog upokojitve, delno upokojitev ali delo ob pokojnini, je dodatno pokojninsko varčevanje ključni steber vaše finančne stabilnosti. Žal je dejstvo, da državno pokojninsko zavarovanje, četudi izboljšano z odlogom upokojitve, verjetno ne bo zadostovalo za ohranitev vašega življenjskega standarda, ki ste ga imeli v aktivni dobi. Dodatno pokojninsko varčevanje, bodisi individualno ali kolektivno, vam omogoča, da si ustvarite dodaten vir dohodka, ki ga boste prejemali po upokojitvi.

Prednosti dodatnega pokojninskega varčevanja so številne. Prvič, gre za namensko varčevanje, kar pomeni, da so sredstva rezervirana izključno za vašo pokojnino. Drugič, pogosto so povezana z davčnimi olajšavami, kar pomeni, da vam država vrača del vplačanih sredstev. Na primer, pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju lahko uveljavljate davčno olajšavo v višini do 5,844 % bruto letne plače posameznika oziroma največ 2.817,73 EUR letno (informativni znesek za leto 2024). To pomeni, da se vam del vplačil dejansko vrne prek nižje davčne obveznosti.

Tretjič, zbrana sredstva se naložijo v pokojninskih skladih, ki so običajno bolj konzervativni in varni, hkrati pa omogočajo rast vašega kapitala skozi čas. To je dolgoročna naložba, ki z leti raste in vam po upokojitvi zagotovi dodaten mesečni priliv, bodisi v obliki rente ali enkratnega izplačila. Ne glede na to, kako se boste odločili glede dela po upokojitvi, je dodatno pokojninsko varčevanje nujno, če si želite resnično mirno in finančno neodvisno jesen življenja. Razmislite o tem kot o naložbi v svojo prihodnost, ki vam bo omogočila, da boste v pokoju uživali brez skrbi.

Finančno načrtovanje za prihodnost: Kako začeti?

Ne glede na to, v kateri fazi življenja ste, je finančno načrtovanje za prihodnost ključno. Če se bližate upokojitvi, je zdaj pravi čas, da se poglobljeno posvetite svojim finančnim odločitvam. Prvi korak je vedno pregled vaše trenutne finančne situacije: koliko prihrankov imate, kakšni so vaši mesečni prihodki in odhodki in kakšne so vaše pokojninske pravice. Bodite iskreni do sebe in realno ocenite svoje potrebe in želje za prihodnost. Ali si želite potovati, pomagati otrokom, kupiti vikend ali preprosto udobno živeti?

Drugi korak je raziskovanje vseh možnosti, ki so vam na voljo, vključno z odlogom upokojitve, delno upokojitvijo in delom ob pokojnini. Preračunajte različne scenarije in ocenite, kako bi vsaka odločitev vplivala na vaš mesečni dohodek in kakovost življenja. Ne pozabite upoštevati tudi davčnih implikacij in morebitnih vplivov na druge socialne pravice. Pri tem vam lahko pomaga tudi izračun vaše informativne pokojnine, ki jo lahko pridobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

Tretji korak pa je ukrepanje. Ne odlašajte z odločitvami. Bolj ko ste proaktivni, več možnosti imate, da si ustvarite finančno varno prihodnost. Ne oklevajte in poiščite strokovno pomoč. Zavarovalni svetovalec vam lahko pomaga pri izbiri najustreznejšega dodatnega pokojninskega zavarovanja, finančni svetovalec pa vam lahko pomaga pri celovitem finančnem načrtovanju. Skupaj lahko oblikujemo strategijo, ki bo prilagojena vašim potrebam in vam bo omogočila mirno in dostojno jesen življenja.

Zaključek: Vaša prihodnost je v vaših rokah

Kot smo videli, delo po upokojitvi ni le ena možnost, temveč celoten spekter strategij, ki vam lahko pomagajo do finančno stabilnejše in bogatejše jeseni življenja. Od odloga upokojitve, ki trajno poviša vašo pokojnino, do delne upokojitve, ki omogoča postopen prehod in ohranjanje dohodka, ter dela ob pokojnini, ki ponuja priložnosti za dodaten zaslužek in aktivnost – vsaka možnost ima svoje prednosti in je primerna za različne posameznike.

Ključno je, da se na te odločitve pripravite premišljeno, ob upoštevanju svojega zdravja, finančnih potreb in življenjskih ciljev. Ne pozabite, da je dodatno pokojninsko varčevanje, ne glede na vašo odločitev, nepogrešljiv del celostnega finančnega načrta. To je vaš most do finančne svobode in zagotovila, da boste lahko v pokoju uživali brez nepotrebnih skrbi.

Življenje po upokojitvi je lahko obdobje svobode in novih priložnosti, a le, če ste nanj finančno pripravljeni. Ne prepuščajte svoje prihodnosti naključju. Če imate vprašanja, potrebujete nasvet ali želite pregledati svoje možnosti, sem vam z veseljem na voljo. Skupaj lahko načrtujemo vašo pot do mirne in finančno stabilne jeseni življenja. Pokličite me ali mi pišite, da se dogovorimo za pogovor. Vaša prihodnost je v vaših rokah in z ustrezno pripravo je lahko resnično zlata.

Pogosta vprašanja

Ali lahko delam neomejeno število ur po upokojitvi?

Ne, možnosti dela po upokojitvi so omejene z zakonodajo. Če ste v polni pokojnini, je delo prek podjemne pogodbe neomejeno, medtem ko je delo prek pogodbe o dopolnilnem delu omejeno na največ 60 (izjemoma 90) ur mesečno. Delna upokojitev pa pomeni skrajšan delovni čas.

Kako odlog upokojitve vpliva na višino pokojnine?

Vsako četrtletje dela po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino vam po ZPIZ-2 poveča pokojninsko osnovo za 0,225 %. To pomeni, da si za vsako leto dela po tem, ko bi se lahko upokojili, trajno zvišate pokojnino za 0,9 %.

Kakšne so davčne olajšave za dodatno pokojninsko varčevanje?

Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju lahko uveljavljate davčno olajšavo v višini do 5,844 % bruto letne plače oziroma največ 2.817,73 EUR letno (informativni znesek za 2024). To zmanjša vašo davčno osnovo.

Ali je delna upokojitev finančno boljša od popolne upokojitve?

V večini primerov da. Delna upokojitev vam omogoča prejemanje dela pokojnine in hkrati plače za skrajšan delovni čas. S tem ohranite višji skupni dohodek kot zgolj z redno pokojnino, hkrati pa si še vedno nabirate pokojninsko dobo.

Kje lahko dobim natančne informacije o moji prihodnji pokojnini?

Natančne informacije o vaši informativni pokojnini lahko pridobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Priporočam, da jih kontaktirate in zaprosite za izračun.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Davčna olajšava za dodatno pokojnino: koliko vam dejansko vrne država

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Delo za 4 ure in polovična plača: kdo pokrije preostanek?

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Ko partner potrebuje vašo prisotnost ob postelji

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Zajamčeni donos ali drseča življenjska strategija: kaj izbrati glede na starost

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Zakaj imajo ženske praviloma nižjo pokojnino — in kaj s tem narediti