Preskoči na vsebino
Petka Zavarovanja – logotipPETKAZavarovanja
Dodatna pokojnina: Koliko vam država dejansko vrne?
Varčevanje
  • Praktični nasveti
Varčevanje in pokojnina

Dodatna pokojnina: Koliko vam država dejansko vrne?

Se sprašujete, kako izboljšati svojo prihodnjo pokojnino in hkrati izkoristiti davčne ugodnosti? Davčna olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je eden redkih zakonitih načinov, kako vam država pomaga pri varčevanju za jesen življenja.

Petra Guštin · 12 min branja ·

Zadnjič posodobljeno:

Kako delam z vami: povem konkretne zneske, mesečni strošek in kaj polica dejansko izplača — brez olepševanja, s poudarkom na družinskem proračunu.

Hitra Petka — 5 točk za hitro branje

Bistvo objave v 30 sekundah.

  • Davčna olajšava za PDPZ je eden redkih zakonitih 'popustov' na varčevanje, ki ga ponuja država.
  • Olajšava vam omogoča, da do 5,844 % bruto letne plače (do 2.819,09 EUR v letu 2024) odštejete od davčne osnove.
  • Država vam neposredno nakaže del vplačanih sredstev prek vračila preplačanega davka na letni ravni.
  • Pomembno je razlikovati med kolektivnim in individualnim zavarovanjem ter razumeti vse pogoje.
  • Poleg davčnih ugodnosti PDPZ zagotavlja tudi dodatno pokojnino, vdovsko pokojnino in invalidsko rento.

Zakaj je davčna olajšava za dodatno pokojnino eden redkih 'popustov'?

Kot Petra, ki že dve desetletji spremljam in svetujem pri zavarovanjih, sem vedno poudarjala pomen načrtovanja prihodnosti. In ko govorimo o pokojnini, je to še toliko bolj ključno. Živimo v časih, ko so javne finance pod pritiskom, pokojninski sistem se spopada z demografskimi izzivi in pričakovanja glede državne pokojnine so milo rečeno zadržana. Zato je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) postalo ne le priporočljivo, ampak skoraj nujno.

Kaj pa je tisto, kar PDPZ dela še posebej privlačnega? Poleg dejstva, da si z njim zagotavljate bolj finančno stabilno starost, je to vsekakor davčna olajšava. Država se zaveda, da je spodbujanje varčevanja za starost v njenem interesu, saj s tem zmanjšuje prihodnja bremena na javni pokojninski sistem. Zato vam omogoča, da določene zneske, ki jih vplačate v PDPZ, odštejete od svoje davčne osnove, kar pomeni, da dejansko plačate manj davka. To je eden redkih 'popustov' oziroma davčnih ugodnosti, ki so nam na voljo pri varčevanju in ki ga velja izkoristiti.

Ta olajšava ni le majhna kapljica v morje. V povprečju lahko govorimo o precejšnjem deležu vplačanih sredstev, ki vam jih država 'vrne' skozi znižanje davčne obveznosti. Predstavljajte si to kot majhno, a redno nagrado za vašo odgovornost in predvidevanje. V bistvu vam država reče: »Ker varčujete zase in s tem razbremenjujete javne finance, vas bomo nagradili z nižjim davkom.« To je preprost, a učinkovit mehanizem, ki ga pogosto spregledamo ali ne izkoristimo v celoti.

Razumevanje zakonske podlage: ZZVZZ, ZPIZ-2 in ZZavar-1

Da bi resnično razumeli mehanizem davčne olajšave, je pomembno poznati zakonodajni okvir, ki jo ureja. V Sloveniji se prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in s tem povezane davčne ugodnosti opirajo na več ključnih zakonov. Osrednji je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa pogoje za delovanje dodatnega pokojninskega zavarovanja kot drugega stebra pokojninskega sistema.

Poleg ZPIZ-2 so pomembni tudi Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki ureja delovanje zavarovalnic in pokojninskih družb, ter Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki opredeljuje pogoje za vplačevanje delodajalcev. Davčno obravnavo, torej samo davčno olajšavo, pa določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Ta zakon natančno opredeljuje, pod katerimi pogoji in v kakšni višini si lahko zmanjšate davčno osnovo za vplačila v PDPZ.

Pomembno je, da se vsi ponudniki – torej zavarovalnice in pokojninske družbe – držijo teh zakonov in regulativ. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) bdi nad pravilnostjo poslovanja in ščiti interese zavarovancev. To pomeni, da so pravila jasna in da se lahko zanesete na predvidljivost sistema. Ko govorimo o tem, 'koliko vam država vrne', se torej opiramo na črko zakona, ki te ugodnosti eksplicitno predvideva. To ni diskrecija posameznika, ampak zakonsko določena pravica.

Kako davčna olajšava dejansko deluje v praksi?

Poglejmo, kako se davčna olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje prevede v konkretne številke. Ključna določba, ki jo moramo poznati, je maksimalni znesek vplačil, ki ga lahko uveljavljate kot davčno olajšavo. Ta znesek je omejen na 5,844 % vaše bruto letne plače, vendar ne sme presegati določenega zneska. V letu 2024 ta zgornja meja znaša 2.819,09 EUR. To pomeni, da si lahko od davčne osnove odštejete vplačila do te višine.

Če si predstavljamo, da vaša letna bruto plača znaša 25.000 EUR in vplačujete 100 EUR mesečno (1.200 EUR letno) v PDPZ, potem ste znotraj zgornje meje (5,844 % od 25.000 EUR je 1.461 EUR). Od vaše davčne osnove se bo torej odštelo 1.200 EUR. To pomeni, da boste ob koncu leta, pri izračunu letne dohodnine, plačali davek na manjšo osnovo. Posledično vam bo država bodisi vrnila preplačan davek bodisi boste imeli manjšo doplačilno obveznost.

Da bo bolj jasno, vzemimo informativni primer izračuna: če ste vplačali 1.200 EUR v letu in je vaša povprečna efektivna davčna stopnja, recimo, 20 %, vam bo država 'vrnila' približno 240 EUR (20 % od 1.200 EUR) kot zmanjšanje davčne obveznosti. Ta znesek se vam ne izplača v gotovini takoj, ko vplačate, ampak se upošteva pri letnem obračunu dohodnine. To pomeni, da se vam bo ob vračilu dohodnine na vaš transakcijski račun vrnil preplačani davek. To ni neposredno vračilo vplačil, ampak zmanjšanje davčne obveznosti, kar je bistvena razlika. Gre torej za posredni 'popust', ki pa je zelo realen in otipljiv.

Kolektivno ali individualno: Katera pot je optimalnejša?

Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju ločimo dve glavni vrsti: kolektivno in individualno zavarovanje. Vsako ima svoje prednosti in posebnosti, ki vplivajo tudi na izkoriščanje davčne olajšave. Kolektivno zavarovanje je tisto, ki ga organizira delodajalec za svoje zaposlene. V tem primeru delodajalec vplačuje premije v imenu in za račun zaposlenega. To je pogosta oblika, saj delodajalci s tem krepijo socialno varnost svojih zaposlenih in si tudi sami lahko zmanjšajo davčno osnovo (vplačila se obravnavajo kot davčno priznan odhodek).

Individualno zavarovanje pa sklenete sami, po lastni presoji in za svoje potrebe. V tem primeru ste vi tisti, ki vplačujete premije. Bistvena razlika med tema dvema je v načinu uveljavljanja davčne olajšave. Pri kolektivnem zavarovanju se vplačila delodajalca ne vštevajo v davčno osnovo zaposlenega, če so v določenih omejitvah. To pomeni, da so ta sredstva davčno razbremenjena, kar je velika ugodnost. Če pa delodajalec vplačuje več, kot je davčno priznano, se presežek všteva v davčno osnovo zaposlenega in je obdavčen.

Če pa vi sami vplačujete v individualno zavarovanje (ali pa doplačujete poleg vplačil delodajalca), lahko ta vplačila uveljavljate kot zmanjšanje davčne osnove. Pomembno je razumeti, da se davčna olajšava vedno nanaša na celoten znesek vplačanih premij v enem letu, ne glede na to, ali jih je vplačal delodajalec, vi sami ali kombinacija obojega, vendar vedno do zgornje meje 2.819,09 EUR (za leto 2024). Optimalna pot je pogosto kombinacija: izkoristiti vplačila delodajalca do maksimuma in nato, če je vaša želja po varčevanju večja, doplačevati še individualno.

Kaj je krito in kaj ni krito z dodatnim pokojninskim zavarovanjem?

Dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) ni klasično življenjsko zavarovanje, ampak varčevalni produkt z določenimi specifičnimi kritji. Primarni namen PDPZ je zagotavljanje dodatne pokojninske rente ob doseženi starosti in izpolnjevanju pogojev za upokojitev po ZPIZ-2. To pomeni, da so vaša vplačana sredstva skupaj z donosi namenjena izplačevanju v obliki mesečne doživljenjske pokojninske rente, ki dopolnjuje vašo državno pokojnino.

**Kaj je krito (oziroma kaj vključuje):**

* **Dodatna pokojninska renta:** To je glavno kritje, ki vam zagotavlja mesečni prihodek po upokojitvi. Višina rente je odvisna od zbranih sredstev in izbrane oblike izplačevanja.

* **Vdovska pokojnina:** V primeru smrti zavarovanca pred začetkom prejemanja rente ali med prejemanjem, je določen del zbranih sredstev ali preostanek rente lahko namenjen upravičencem, najpogosteje partnerju.

* **Invalidnost:** Ob nastanku invalidnosti (najpogosteje II. ali I. kategorije po ZPIZ-2) lahko zavarovanec prejema invalidsko rento, kar je pomembna finančna podpora v primeru izgube delovne zmožnosti.

* **Davčna olajšava:** Kot že poudarjeno, vplačila v PDPZ prinašajo davčno olajšavo, kar je posredno 'kritje' zmanjšanja davčne obveznosti.

* **Likvidnost:** Sredstva so vezana do upokojitve, a nekateri ponudniki omogočajo delni umik v določenih izjemnih primerih, vendar s plačilom davka in izgubo davčnih ugodnosti. To ni standardno kritje, ampak možnost, ki pa jo je treba obravnavati z veliko previdnostjo.

**Kaj ni krito (oziroma česa ne vključuje):**

* **Kritje bolezni ali nezgode kot pri nezgodnem/zdravstvenem zavarovanju:** PDPZ ne krije stroškov zdravljenja, bolniških nadomestil ali dnevnih odškodnin za nezgodo. Za to potrebujete ločena zdravstvena ali nezgodna zavarovanja.

* **Zavarovanje za primer smrti z izplačilom visoke zavarovalne vsote:** Čeprav lahko v primeru smrti obstaja izplačilo, to ni primarno namenjeno kritju finančnih obveznosti, kot pri klasičnem življenjskem zavarovanju za primer smrti. Višina izplačila je omejena na zbrana sredstva in morebitne donose, ne na vnaprej določeno visoko zavarovalno vsoto.

* **Prost dostop do sredstev pred upokojitvijo:** Sredstva so načeloma vezana do izpolnitve pogojev za upokojitev. Predčasni umik je strogo reguliran in običajno prinaša davčne posledice ter izgubo vseh davčnih ugodnosti.

* **Garantiran donos (v vseh oblikah):** Čeprav so pokojninski skladi konzervativni, donosi niso vedno garantirani (odvisno od vrste sklada). Pomembno je razumeti, da je donos odvisen od naložbene politike sklada in gibanja trgov. Nekateri skladi ponujajo zajamčeno donosnost na določen del sredstev, vendar to ni splošno pravilo.

Skratka, PDPZ je namenjen izključno dolgoročnemu varčevanju za pokojnino z določenimi socialnimi kritji, medtem ko za druga tveganja (bolezen, nezgoda, smrt, likvidnost) potrebujete druga zavarovanja.

Zakaj je to varčevanje za pragmatike?

Pragmatiki cenite jasne, konkretne koristi in se izogibate nepotrebnemu tveganju. Davčna olajšava za dodatno pokojnino je ravno to – konkreten finančni prihranek, ki ga je mogoče izračunati in načrtovati. Ne gre za loterijo ali visoko tvegano naložbo, ampak za sistematičen pristop k izboljšanju vaše finančne prihodnosti. Ne prepuščate se naključju, ampak aktivno delujete.

Za razliko od nekaterih drugih oblik varčevanja, kjer so davčne ugodnosti manj jasne ali celo odsotne, je pri PDPZ transparentno, kaj lahko pričakujete. Država vam s tem mehanizmom omogoča, da z manjšim lastnim vložkom zgradite večji pokojninski kapital. To je preprosto matematično dejstvo, ki ga je težko spregledati, če ste osredotočeni na optimizacijo svojih financ.

Poleg davčne olajšave je pomembno tudi to, da so pokojninski skladi, v katere vplačujete, pod strogim nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor. To zagotavlja določeno stopnjo varnosti in transparentnosti, kar je za pragmatika ključno. Ne gre za obljube, ampak za reguliran sistem, ki deluje po jasnih pravilih, kar zmanjšuje negotovost in vam daje mirnejši spanec glede vaših prihodnjih financ.

Zajemčena donosnost ali naložbena politika: Kaj izbrati?

Ko se odločate za dodatno pokojninsko zavarovanje, se boste srečali z različnimi naložbenimi politikami pokojninskih skladov. Načeloma ločimo med skladi z zajamčeno donosnostjo in skladi, ki nimajo zajamčene donosnosti, ampak sledijo določeni naložbeni strategiji. Izbira je odvisna od vaše tolerance do tveganja in pričakovanj glede donosov.

Skladi z zajamčeno donosnostjo ponujajo večjo varnost, saj vam zavarovalnica oziroma pokojninska družba garantira določen minimalen donos. To je privlačno za tiste, ki si želijo predvidljivosti in se bojijo nihanj na trgu. Vendar pa je cena za to varnost običajno nižji potencialni donos v primerjavi z bolj dinamičnimi skladi. Zajamčena donosnost se običajno nanaša na del vplačanih sredstev in ni nujno, da velja za celotno življenjsko dobo zavarovanja.

Po drugi strani imamo sklade brez zajamčene donosnosti, ki so praviloma bolj izpostavljeni tržnim nihanjem, vendar pa ponujajo višji potencialni donos. Ti skladi lahko vključujejo naložbe v delnice, obveznice in druge finančne instrumente. Za mlajše varčevalce, ki imajo pred seboj še dolgo dobo varčevanja, so ti skladi lahko bolj primerni, saj imajo čas za izravnavo morebitnih kratkoročnih padcev. Vedno pa je treba poudariti, da višji donos pomeni tudi višje tveganje.

Moja strokovna priporočila so, da pri izbiri naložbene politike razmislite o svoji starosti, preostalem času do upokojitve in osebnih preferencah glede tveganja. Mlajši lahko v začetnih letih varčujejo bolj agresivno in se kasneje, ko se upokojitev približuje, prestavijo v bolj konzervativne sklade. Pomembno je, da se o teh možnostih podrobno pogovorite s strokovnjakom, saj izbira močno vpliva na višino vaše prihodnje pokojninske rente. Pomembno je tudi, da se izbere ponudnika, ki ima dobre rezultate v upravljanju skladov na dolgi rok.

Praktični primer: Kako je Jože izkoristil davčno olajšavo?

Dovolite mi, da z vami delim informativni primer iz prakse. Spoznala sem gospoda Jožeta, ki je bil zaposlen v podjetju z dolgoletno tradicijo. Ko se je pri Petrinem svetovanju prvič pogovoril o dodatnem pokojninskem zavarovanju, je bil nekoliko skeptičen, saj je mislil, da so to preveč zapletene zadeve. Jože je zaslužil 1.800 EUR bruto mesečno (21.600 EUR letno). Njegovo podjetje je že vplačevalo minimalni znesek v kolektivno PDPZ, kar je bil takrat znesek 20 EUR mesečno.

Pojasnila sem mu, da je to odličen začetek, a da lahko izkoristi še precej več. Po takrat veljavni zakonodaji bi lahko Jože uveljavljal olajšavo za vplačila do 5,844 % bruto letne plače, kar bi pri njegovi plači znašalo približno 1.261 EUR letno. Ker mu je podjetje vplačevalo 240 EUR letno (20 EUR x 12), mu je do maksimalne olajšave ostalo še 1.021 EUR. Svetovala sem mu, naj razmisli o individualnem doplačilu vsaj 80 EUR mesečno (960 EUR letno), da se maksimalno približa zgornji meji.

Jože se je odločil za 80 EUR mesečnega doplačila. To je pomenilo, da je letno vplačeval 960 EUR iz lastnega žepa, kar se je prištelo k 240 EUR vplačil delodajalca, skupaj 1.200 EUR letno. Pri obračunu dohodnine je Jože uveljavljal teh 1.200 EUR kot davčno olajšavo. Z njegovo takratno efektivno davčno stopnjo, ki je bila približno 21 %, mu je država ob vračilu dohodnine dejansko 'vrnila' okoli 252 EUR (21 % od 1.200 EUR). Jože je bil nad tem navdušen. Ne samo, da je pridobil pomemben znesek za svojo pokojnino, ampak je tudi vsako leto dobil nazaj kar četrtino svojih vplačil. To mu je dalo veliko motivacijo za nadaljnje varčevanje in mu dalo občutek, da aktivno in pametno skrbi za svojo prihodnost.

Davčna obravnava izplačil: Kdaj se plača davek?

Ko govorimo o davčni olajšavi, se pogosto pozabi na davčno obravnavo izplačil, ko se dejansko upokojite in začnete prejemati dodatno pokojnino. Pomembno je vedeti, da vsa davčna ugodnost ni brezplačna; gre zgolj za prenos obdavčitve v prihodnost, v čas prejemanja pokojnine. To je ključnega pomena za razumevanje celotne slike.

Izplačila dodatne pokojninske rente se obravnavajo kot dohodek iz preteklega dela in so obdavčena po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). To pomeni, da boste od prejetih rent plačali dohodnino. Vendar pa obstaja pomembna razlika v obdavčitvi med varčevanjem in prejemanjem pokojnine. Ko ste v delovnem razmerju, ste običajno v višjem dohodninskem razredu, kot pa boste kot upokojenec. To pomeni, da boste v prihodnosti, ko boste prejemali pokojnino, verjetno plačevali nižjo stopnjo dohodnine.

Torej, namesto da bi plačali višji davek danes, ga plačate v prihodnosti po verjetno nižji stopnji. To je del strategije davčne olajšave in je še en razlog, zakaj je to varčevanje za pragmatike. Ne gre za izogibanje davku, ampak za optimizacijo plačila davka skozi čas, kar vam prinaša realne finančne koristi na dolgi rok. Pomembno je tudi, da se rentna izplačila obračunajo posebej in niso vedno združena z državno pokojnino, kar lahko vpliva na višino davka.

Možnost prenosa in dedovanja sredstev

Vprašanje, ki se pogosto postavi, je, kaj se zgodi s sredstvi v PDPZ, če se odločim za zamenjavo pokojninske družbe ali če žal preminem. To sta pomembni točki, ki ju je dobro razumeti, saj prispevata k varnosti in prilagodljivosti tega varčevalnega produkta.

**Prenos sredstev:** Sredstva, zbrana v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, so prenosljiva. To pomeni, da če niste zadovoljni z donosi ali storitvami trenutne pokojninske družbe oziroma zavarovalnice, lahko svoja sredstva prenesete k drugemu ponudniku. To je zakonsko določena pravica in spodbuja konkurenco med ponudniki, kar je v korist zavarovancev. Seveda je pri prenosu vedno smiselno preveriti morebitne stroške, ki pa so v Sloveniji zakonsko omejeni in se ne smejo zaračunati ob vsakem prenosu.

**Dedovanje sredstev:** V primeru smrti zavarovanca pred začetkom prejemanja dodatne pokojninske rente (ali včasih tudi med prejemanjem, odvisno od pogojev pogodbe), so zbrana sredstva predmet dedovanja. Zavarovanec lahko določi upravičence, ki bodo v primeru njegove smrti prejeli zbrana sredstva. Če upravičenci niso določeni, se sredstva dedujejo po zakonu. To je pomembna varnostna mreža za vaše bližnje in kaže, da je PDPZ več kot le varčevanje zase – je tudi del vašega premoženja, ki ga lahko prenesete na svoje potomce ali druge bližnje osebe. Prav tako je možno, da se denar izplača kot vdovska pokojnina, kar je dodatno kritje in socialna varnost.

Zakaj je pomembno začeti varčevati čim prej?

Kot pri vsakem dolgoročnem varčevanju, je tudi pri dodatni pokojnini ključnega pomena čas. Prej ko začnete, več imate na voljo finančnega vzvoda, ki se imenuje obrestno obrestni račun. Majhne, a redno vplačane premije v mladosti imajo dolga desetletja časa, da se oplodijo in ustvarijo precejšen kupček denarja, ki ga ne bi mogli doseči z zgolj večjimi vplačili v poznih letih.

Na primer, če začnete varčevati pri 25 letih z 50 EUR mesečno, boste do 65. leta vplačali 24.000 EUR. Z letnimi donosi in upoštevanjem davčne olajšave se ta znesek lahko podvoji ali celo potroji. Če pa začnete pri 45 letih in vplačujete enak znesek, boste vplačali le 12.000 EUR in imeli bistveno manj časa za rast sredstev. Razlika v končnem znesku je lahko ogromna in šteje v desettisočih, celo stotisočih evrih. To je moč obrestno obrestnega računa in davčne olajšave v sinergiji.

Poleg finančnega donosa pa je zgodnji začetek varčevanja pomemben tudi z vidika prilagodljivosti. Če začnete zgodaj, imate na voljo več časa za morebitne prilagoditve – zmanjšanje ali povečanje vplačil, spremembo naložbene politike ali celo prenos sredstev. V poznejših letih so te možnosti omejene, saj se vsaka odločitev pozna bistveno bolj. Zato je moje priporočilo vsem, ki razmišljajo o prihodnosti: ne odlašajte, začnite danes. Celo majhna vplačila se na dolgi rok zelo obrestujejo.

Moje priporočilo: Ne pustite denarja na mizi!

Kot strokovnjakinja, ki v zavarovalništvu delam že dve desetletji, sem videla že veliko zgodb – tistih, ki so poskrbeli zase, in tistih, ki so obžalovali, ker niso. Davčna olajšava za dodatno pokojnino ni le nekakšna birokratska podrobnost, ampak konkretna finančna priložnost, ki jo ponuja država, da si zagotovite bolj mirno starost. Je eden redkih trenutkov, ko vam država dejansko 'vrne' del vašega denarja, in to na popolnoma zakonit in transparenten način.

Mnogi posamezniki in podjetja te možnosti ne izkoriščajo v celoti, kar pomeni, da vsako leto pustijo denar na mizi. Denar, ki bi lahko bil dodan k njihovi pokojnini, namesto da bi ga odnesla davčna blagajna. Moje iskreno priporočilo je, da se pogovorite s strokovnjakom in preverite, kako lahko optimalno izkoristite to davčno ugodnost za vaše specifične finančne okoliščine. Ne gre za to, da bi se izognili davkom, ampak za to, da jih plačujete pametno in optimizirate svoje finance. Vaša prihodnost je v vaših rokah.

Če imate vprašanja, dileme ali preprosto potrebujete pomoč pri izračunu in izbiri pravega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sem tu, da vam pomagam. Ne oklevajte, obrnite se name in skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas. Ne pustite, da vam pomembne finančne ugodnosti uidejo iz rok.

Primer iz prakse

Ana in izkoriščanje davčne olajšave

Brez ustreznega zavarovanja
Ana, samostojna podjetnica, je vsak mesec vplačevala 100 EUR v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ni se poglobila v davčne olajšave, saj je mislila, da so stvari preveč zapletene. Letno je vplačala 1.200 EUR, vendar ni oddala zahtevka za davčno olajšavo pri svoji dohodnini. Vsako leto je plačala davek na celotno davčno osnovo, brez zmanjšanja za vplačila v PDPZ. Dolgoročno je to pomenilo, da je za enako višino pokojnine morala iz svojega žepa vplačati več in je zamudila priložnost za zmanjšanje davčne obveznosti, kar bi ji prineslo dodaten prihranek in hitrejše nabiranje pokojninskega kapitala.
Z ustreznim zavarovanjem
Potem ko se je Ana posvetovala s strokovnjakom, je razumela mehanizem davčne olajšave. Nadaljevala je z vplačevanjem 100 EUR mesečno (1.200 EUR letno) v PDPZ. Njena efektivna davčna stopnja je znašala približno 22 %. Ob letnem obračunu dohodnine je uveljavljala vplačana sredstva kot davčno olajšavo. To je pomenilo, da se ji je davčna osnova zmanjšala za 1.200 EUR, posledično pa ji je država vrnila približno 264 EUR (22 % od 1.200 EUR) preplačanega davka. Ana je tako ne samo varčevala za svojo pokojnino, ampak je hkrati vsako leto pridobila tudi denar nazaj, kar je bila odlična spodbuda za nadaljnje varčevanje.

Primer je ilustrativen in povzet po tipičnih situacijah iz prakse. Kritja, izključitve in postopki se med zavarovalnicami razlikujejo.

Pogosta vprašanja

Kdo lahko uveljavlja davčno olajšavo za dodatno pokojnino?
Davčno olajšavo lahko uveljavljajo posamezniki, ki vplačujejo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali so v delovnem razmerju, samostojni podjetniki ali kmetje. Pomembno je, da so vplačila opravljena v skladu z zakonom in da ne presegajo določenih omejitev. Upoštevajo se tako individualna kot kolektivna vplačila delodajalcev.
Kakšna je maksimalna višina davčne olajšave v letu 2024?
V letu 2024 lahko uveljavljate davčno olajšavo za vplačila v PDPZ do 5,844 % vaše bruto letne plače. Zgornja meja tega zneska je določena in znaša 2.819,09 EUR. Vsa vplačila nad to mejo se ne štejejo v davčno olajšavo in so obdavčena že ob vplačilu, če jih vplačuje delodajalec.
Kako dobim denar nazaj od države?
Država vam ne 'vrne' denarja neposredno, ampak zmanjša vašo davčno obveznost. Vplačila v PDPZ zmanjšajo vašo davčno osnovo pri letnem obračunu dohodnine. Če ste plačali preveč akontacije dohodnine, vam bo FURS vrnil preplačani znesek na vaš transakcijski račun. Gre torej za posredno korist, ki se odrazi na vašem dohodninskem obračunu.
Ali lahko dvignem sredstva iz PDPZ pred upokojitvijo?
Načeloma so sredstva v PDPZ namenjena izplačilu ob upokojitvi. Predčasni dvig je močno omejen in običajno prinaša stroge davčne posledice, vključno z obdavčitvijo vseh do sedaj uveljavljenih davčnih olajšav ter plačilom davka na kapitalske dobičke, če ti obstajajo. V določenih izjemnih primerih (npr. trajna invalidnost) so mogoče izjeme, vendar vedno s posvetom s strokovnjakom.
Ali je davčna olajšava edina korist PDPZ?
Nikakor ne. Davčna olajšava je le ena izmed pomembnih koristi. Glavni namen PDPZ je zagotavljanje dodatnega finančnega vira v starosti, s čimer dopolnjujete državno pokojnino. Poleg tega vključuje kritja za invalidnost in vdovsko pokojnino, kar povečuje socialno varnost tako vas kot vaših najbližjih. Gre za celovit paket ugodnosti.

Viri in reference

  • Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
  • Uradni list RS – Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
  • Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
  • Agencija za zavarovalni nadzor (AZN)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

Priporočeno branje

Petkin letni pregled polic

Rezervirajte vaš redni letni 15-minutni pregledni pogovor

Če vas je ta tema pritegnila, jo pri pregledu obravnavava konkretno na vaših policah — v okviru področja Varčevanje. Pogovor je informativne narave, brez ponudbe in brez obveznosti.

Rezervirajte letni pregled Imam vprašanje

Vsebina objave je splošna informacija in ne osebno svetovanje; veljajo pogoji posamezne police.