Duševno zdravje v poslovnem svetu: Davčne olajšave za s.p. in d.o.o.

Zakaj je duševno zdravje postal ključni poslovni strošek?

V zadnjih letih smo priča nenehnim spremembam in pritiskom, ki jih prinaša sodobno poslovno okolje. Od hitrega tempa, pričakovanj po nenehni dosegljivosti, do negotovosti na trgu – vse to pušča posledice na našem duševnem zdravju. Tudi jaz opažam, da se vse več mojih strank zaveda pomembnosti skrbi za lastno dobro počutje in dobro počutje svojih zaposlenih, saj se neposredno odraža na produktivnosti, motivaciji in splošnem uspehu podjetja. Ne gre zgolj za osebno dobrobit; gre za naložbo v vitalnost in odpornost celotnega poslovnega subjekta.

Kadar se zanemarja duševno zdravje, se lahko pojavijo izgorelost, zmanjšana koncentracija, pogostejše bolniške odsotnosti in na koncu celo opuščanje posla. Finančni stroški, povezani z zmanjšano produktivnostjo in absentizmom, so lahko precejšnji, zato se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da skrb za duševno zdravje ni luksuz, temveč strateška poslovna odločitev. Cilj tega vodnika je razjasniti, kako lahko te nujne stroške obravnavate davčno optimalno, ne glede na to, ali ste samostojni podjetnik ali vodite družbo z omejeno odgovornostjo.

Moje 20-letne izkušnje v zavarovalništvu so mi pokazale, da je preventivno delovanje in pravočasno iskanje pomoči ključnega pomena. Ne le za posameznika, temveč tudi za finančno stabilnost podjetja. Zato je razumevanje davčnih olajšav in možnosti kritij za stroške duševnega zdravja tako za s.p. kot za d.o.o. vitalnega pomena. Poglejmo si, kako lahko s pametnimi odločitvami prihranite evre in hkrati poskrbite za svoje najdragocenejše bogastvo – zdravje.

Davčna obravnava stroškov duševnega zdravja za samostojne podjetnike (s.p.)

Kot samostojna podjetnica se verjetno pogosto sprašujete, kako lahko stroške, ki so povezani z vašim zdravjem in dobro počutjem, obravnavate v poslovnih knjigah. Pri stroških duševnega zdravja je situacija za s.p. nekoliko bolj kompleksna kot pri 'klasičnih' poslovnih stroških. Splošno pravilo je, da so za samostojnega podjetnika priznani kot odhodki le tisti stroški, ki so neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti in so potrebni za doseganje prihodkov. ZDoh-2 in davčna praksa FURS-a so tu precej jasni.

Direktnih stroškov psihoterapije, svetovanja ali drugih storitev za duševno zdravje, ki jih plačate iz svojega žepa in so namenjeni vašemu osebnemu zdravju, ne morete kar tako uveljavljati kot poslovni odhodek. Razlog je v tem, da FURS takšne stroške običajno obravnava kot stroške, ki so povezani z življenjem in niso nujno potrebni za doseganje prihodkov dejavnosti. Izjeme so redke in se nanašajo predvsem na specifična, nujna zdravljenja, ki bi bila sicer krito s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Možnost davčne optimizacije za s.p. leži predvsem v sferi dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Če imate sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki krije tudi storitve s področja duševnega zdravja (npr. psihoterapijo, svetovanje), je plačevanje teh premij del vaših obveznih socialnih prispevkov in stroškov, ki so sicer priznani. Vendar pa je pomembno razumeti, da ne gre za neposredni odbitek stroškov storitev duševnega zdravja, temveč za odbitek premij določenih zavarovanj, ki so že del širšega sistema davčne obravnave prispevkov. Posebni ukrepi, kot je npr. davčna olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, se ne nanašajo na stroške duševnega zdravja.

Za s.p. je torej ključno, da razmisli o zavarovanjih, ki posredno vplivajo na finančno varnost ob morebitnih duševnih stiskah. To lahko vključuje tudi nezgodna zavarovanja z elementi dnevne odškodnine, ki lahko ublažijo finančni udarec v primeru daljše odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov, vključno z nekaterimi primeri izgorelosti, ki se kvalificirajo kot bolezen.

Davčna obravnava stroškov duševnega zdravja za podjetja (d.o.o.)

Družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) imajo bistveno širše možnosti za davčno obravnavo stroškov, povezanih z duševnim zdravjem zaposlenih, vključno z direktorjem. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) omogoča priznanje stroškov, ki so potrebni za opravljanje dejavnosti in so v interesu podjetja. Tukaj se odprejo vrata za različne pristope, ki so lahko davčno ugodnejši kot pri s.p.

Eden od načinov je neposredno kritje stroškov duševnega zdravja za zaposlene. Podjetje lahko plača psihoterapijo, svetovanje ali programe za obvladovanje stresa. Vendar pa je pomembno vedeti, da se ti stroški lahko obravnavajo kot boniteta za zaposlenega. Boniteta je po ZDoh-2 davčno obremenjena tako na strani zaposlenca (dohodnina in prispevki) kot tudi na strani podjetja (prispevki delodajalca). Kljub temu pa je lahko to za zaposlenega še vedno ugodnejše, saj neposredno plačilo storitve pomeni takojšen dostop do pomoči, stroške pa nosi podjetje. Ključna je seveda pravilna dokumentacija in utemeljitev, zakaj je to v interesu podjetja (npr. preprečevanje izgorelosti, izboljšanje delovnega okolja).

Druga možnost je sklenitev kolektivnih ali individualnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj za zaposlene, ki vključujejo kritja za duševno zdravje. V tem primeru se premije, ki jih plačuje podjetje, običajno štejejo za stroške dela in so davčno priznane, medtem ko za zaposlenega ne predstavljajo bonitete, če so izpolnjeni določeni pogoji, določeni v ZDoh-2 in podzakonskih aktih. Takšna zavarovanja morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljna dodatna zdravstvena zavarovanja, in morajo biti na voljo vsem zaposlenim pod enakimi pogoji, kar je pomembna razlika.

Podjetja imajo torej več manevrskega prostora za ustvarjanje celostnega programa skrbi za duševno zdravje, ki vključuje tako preventivne kot kurativne ukrepe, in jih lahko delno ali v celoti vključijo v svoje poslovne stroške. Pri tem je ključno dobro poznavanje davčnih predpisov in možnosti, ki jih ponujajo zavarovalnice, da se izognete nepotrebnim davčnim obremenitvam in optimizirate vložek.

Primerjava: s.p. vs. d.o.o. in davčne razlike v evrih

Da bi resnično razumeli razlike, si poglejmo konkreten, informativni primer izračuna. Recimo, da tako s.p. kot d.o.o. želita zagotoviti dostop do psihoterapije v vrednosti 1.000 EUR letno. Za s.p., ki bi sam plačal te stroške, teh 1.000 EUR ne bi bilo priznanih kot poslovni odhodek. To pomeni, da bi moral ta znesek plačati iz dohodka, ki je že bil obdavčen z dohodnino, in morebitnimi prispevki. Če upoštevamo povprečno stopnjo dohodnine in prispevkov, je realni strošek za s.p. za to storitev precej višji, saj mora za plačilo 1.000 EUR 'neto' zaslužiti okoli 1.500 EUR 'bruto' (informativni primer).

Pri d.o.o. pa se situacija spremeni. Če podjetje plača 1.000 EUR za psihoterapijo zaposlenega (ali direktorja), se ta znesek lahko obravnava na več načinov. Če se šteje kot boniteta, bo zaposlenemu prištet k osnovi za dohodnino in prispevke. Podjetje bo plačalo prispevke delodajalca, strošek pa bo priznan kot poslovni odhodek. Denimo, da bi davčna obremenitev bonitete znašala 35% na strani zaposlenca in 16% na strani delodajalca. Realni strošek za podjetje bi bil 1.000 EUR + 160 EUR (prispevki delodajalca), vendar bi teh 1.160 EUR znižalo osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb. Če je stopnja DDPO 19%, bi to pomenilo davčni prihranek v višini 1.160 EUR * 0,19 = 220,40 EUR. Neto strošek za podjetje bi bil torej okoli 939,60 EUR, zaposlenec pa bi dobil pomoč, a bi plačal več dohodnine in prispevkov.

Če pa d.o.o. sklene kolektivno zavarovanje, ki krije te storitve, in so izpolnjeni pogoji, da premija ni boniteta, je situacija še ugodnejša. Recimo, da letna premija za kritje psihoterapije znaša 1.000 EUR. Ta premija je za podjetje strošek dela in je v celoti davčno priznana. Za zaposlenega pa ne predstavlja bonitete, kar pomeni, da ni dodatne obremenitve z dohodnino in prispevki. V tem primeru je davčni prihranek podjetja 1.000 EUR * 0,19 = 190 EUR, realni strošek za podjetje pa je 810 EUR, zaposlenec pa prejme polno vrednost storitve brez dodatne obdavčitve. To je bistvena razlika v evrih in kaže, zakaj je za d.o.o. smiselno razmisliti o zavarovanjih.

Ta primer jasno ilustrira, da so možnosti davčne optimizacije za d.o.o. pri stroških duševnega zdravja precej večje, zlasti preko premij kolektivnih zavarovanj. Za s.p. je ključna previdnost in zavedanje, da so neposredni stroški redko davčno priznani. Zato se je vedno dobro posvetovati z davčnim svetovalcem in zavarovalnim strokovnjakom, da najdete najugodnejšo rešitev za vašo specifično situacijo.

Zakonska podlaga in omejitve: Kdo določa pravila?

Pri davčni obravnavi stroškov duševnega zdravja se opiramo na več ključnih zakonov in predpisov. Glavna vira sta Zakon o dohodnini (ZDoh-2) za fizične osebe in samostojne podjetnike ter Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) za podjetja. Ti zakoni določajo, kateri stroški so davčno priznani in pod katerimi pogoji. Pomemben je tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki določa obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ter Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede prispevkov.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) s svojimi pojasnili in interpretacijami zakonodaje natančneje določa, kako se določeni stroški obravnavajo v praksi. Tu je pomembno poudariti, da FURS zelo natančno preverja, ali so stroški resnično nastali v poslovnem interesu in so dokumentirani v skladu s predpisi. Kakršnakoli nepravilnost lahko vodi v zavrnitev odbitka in morebitne dodatne davčne obremenitve.

Poleg tega so relevantni tudi podzakonski akti, pravilniki in stališča Ministrstva za finance. Včasih se davčna obravnava določenih storitev spreminja ali pojasnjuje skozi sodno prakso. Zato je izjemno pomembno spremljati spremembe zakonodaje in se redno posvetovati s strokovnjaki. Moje delo je, da vas usmerjam skozi labirint zavarovanj, za davčno plat pa vedno priporočam sodelovanje z davčnim svetovalcem.

Pravila in omejitve so postavljene tako, da se preprečijo zlorabe sistema in zagotovi poštena obravnava. Zato ni univerzalnega odgovora 'da, vse je možno odšteti'. Potrebna je natančna analiza vsakega posameznega primera, saj se obravnava lahko razlikuje glede na vrsto storitve, status osebe (zaposleni, direktor, s.p.) in način kritja (neposredno plačilo, zavarovanje).

Kaj je krito in kaj ni krito: Poudarek na duševnem zdravju

Ko govorimo o kritjih za duševno zdravje, je ključno razločiti med storitvami, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, tistimi, ki so del dodatnih zavarovanj, in tistimi, ki jih lahko krijete sami. Obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ) krije zdravljenje in psihiatrične storitve, ki so del sistema javnega zdravstva. To pomeni, da boste v primeru diagnoze depresije, anksioznosti ali drugih duševnih bolezni imeli dostop do javnih psihiatričnih ambulant in bolnišnic, in sicer v skladu z merili zdravstvenega sistema. Vendar so čakalne dobe pogosto dolge, kar otežuje hitro pomoč. Pogosto so kriti tudi določeni specialistični pregledi in predpisana zdravila.

Kaj pa storitve, ki niso del obveznega zdravstvenega zavarovanja ali so zunaj javnega sistema? Tu govorimo o zasebni psihoterapiji, coachingu, svetovanju, delavnicah za obvladovanje stresa, mindfulness programih in podobnih storitvah. Te storitve v večini primerov niso krite s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če jih želite koristiti, jih morate plačati sami, razen če imate sklenjeno dopolnilno ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki specifično krije tudi tovrstne storitve.

Ključna razlika torej ni zgolj v nazivu storitve, temveč v tem, ali je storitev priznana in vključena v sistem javnega zdravstva. Če storitve ne krije obvezno zavarovanje, je možnost davčnega odbitka za s.p. zelo omejena, kot smo že omenili. Za d.o.o. pa se odpira možnost kritja teh storitev kot bonitete ali prek posebnih zavarovanj, ki so davčno priznane pod določenimi pogoji.

Pomembno je poudariti, da zavarovalnice ponujajo različne pakete, ki vključujejo tudi kritja za psihološko pomoč in svetovanje, vendar so pogoji in obseg kritij zelo raznoliki. Vedno je treba preveriti, kaj točno posamezna polica krije, kakšne so omejitve (število obiskov, višina kritja) in ali so kritja na voljo v javnih ali zasebnih ustanovah. Nekatere police krijejo le psihološko svetovanje, druge pa tudi psihoterapijo pri priznanih terapevtih.

Možnosti davčne optimizacije in najboljše prakse

Glede na razlike med s.p. in d.o.o. je davčna optimizacija ključnega pomena za zmanjšanje stroškov in maksimiranje koristi. Za samostojne podjetnike (s.p.) je najboljša praksa, da se osredotočijo na splošno dobrobit in preventivo. To pomeni vlaganje v dodatna zdravstvena zavarovanja, ki so sicer davčno priznana kot prispevki, ter skrb za splošno zdravje, ki zmanjšuje verjetnost dragih zdravljenj. Razmislite lahko tudi o t.i. bolniški odsotnosti, če se izgorelost ali druge duševne težave razvijejo v bolezen, ki jo potrdi zdravnik – v tem primeru so izplačila nadomestila plače davčno obravnavana v skladu z veljavno zakonodajo, kar ublaži finančni udarec.

Za podjetja (d.o.o.) pa se odpirajo širše možnosti. Priporočam sklenitev kolektivnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki vključujejo tudi kritje za duševno zdravje. Te police so lahko davčno ugodnejše, saj premije pod določenimi pogoji niso boniteta za zaposlene, za podjetje pa so priznani poslovni odhodek. Prav tako lahko podjetje organizira delavnice in programe za obvladovanje stresa, mindfulness ali psihološko svetovanje kot del ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki so v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu. Pomembno je, da so ti programi na voljo vsem zaposlenim in so splošnega značaja, da se izognete obravnavi kot bonitete.

Pri vsaki izbiri je ključna pravilna dokumentacija. Za podjetja to pomeni jasne interne akte, pogodbe z izvajalci storitev in potrdila o udeležbi zaposlenih. Za s.p. pa so to dokazila o plačanih premijah zavarovanj. Transparentnost in skladnost z zakonodajo sta temelja za uspešno davčno optimizacijo. Zato je posvetovanje z davčnim svetovalcem, ki bo pregledal vašo specifično situacijo, nujno. Ne izmišljujem si statistik, a iz izkušenj vem, da lahko pravilna strategija prihrani precej denarja na letni ravni.

Poleg davčnih vidikov ne pozabimo na etični in moralni vidik. Skrb za duševno zdravje zaposlenih in samostojnih podjetnikov ni le strošek, temveč investicija v ljudi, ki so gonilna sila vsakega posla. Uravnotežen pristop, ki upošteva tako finančne kot človeške vire, je dolgoročno najboljša strategija. Moja vloga je, da vam pomagam najti najboljše zavarovalne rešitve, ki bodo podpirale to filozofijo.

Različne vrste zavarovanj in njihova vloga pri duševnem zdravju

V sklopu zavarovalnih rešitev obstaja več vrst polic, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na kritje stroškov duševnega zdravja. Poleg obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta osnova, so tu še prostovoljna zdravstvena zavarovanja z razširjenimi kritji. Te police pogosto vključujejo kritje za specialistične preglede brez čakalne dobe, tudi s področja psihiatrije, ali pa celo kritje določenega števila psihoterapevtskih srečanj. Pogoji posamezne zavarovalnice se močno razlikujejo, zato je nujno preveriti drobni tisk.

Nezgodno zavarovanje, čeprav na prvi pogled ni neposredno povezano z duševnim zdravjem, lahko nudi pomembno finančno oporo v primeru izgorelosti ali drugih duševnih stisk, ki so posledica nesreče ali izrednega dogodka. V kolikor bolezen (npr. huda depresija) vodi v daljšo delovno nezmožnost, lahko nezgodno zavarovanje z dnevno odškodnino pomaga pri kritju izpada dohodka, kar zmanjša finančni stres, ki pogosto poslabša duševno stanje. Življenjsko zavarovanje z dodatnimi kritji za hude bolezni lahko vključuje tudi nekatere diagnoze s področja duševnega zdravja, vendar je to redkeje in odvisno od specifičnih pogojev police.

Pomembno je razumeti, da zavarovalnice ne želijo biti 'davčni svetovalci', temveč ponujajo finančno zaščito. Zato je ključno, da se s premišljenim pristopom odločite za paket, ki ustreza vašim individualnim potrebam in poslovnemu statusu. Ne gre le za kritje neposrednih stroškov zdravljenja, temveč tudi za finančno stabilnost in mir, ki ga prinaša zavedanje, da ste zaščiteni v primeru nepredvidenih dogodkov. Kot vaša zavarovalna strokovnjakinja vam lahko pomagam pri izbiri optimalnega zavarovalnega paketa, ki bo najbolj ustrezal vašim potrebam.

V zadnjem času se pojavljajo tudi novejši produkti, ki so specifično namenjeni dobremu počutju in preventivi, vključno z dostopom do platform za psihološko svetovanje ali 'wellness' programe. Te rešitve so v Evropi že uveljavljene in postopoma prihajajo tudi na slovenski trg. Pri teh je še posebej pomembno preveriti davčno obravnavo, saj se lahko hitro uvrstijo med bonitete, če niso pravilno strukturirane.

Praktični primer iz prakse: Dva podjetnika, različna pristopa

Predstavljajte si dva podjetnika, Marko, samostojni podjetnik, in Ana, direktorica d.o.o. Oba sta se v zadnjem letu soočala z izjemnim stresom in izgorelostjo zaradi zahtevnega projekta. Marko je samostojno poiskal pomoč psihoterapevta in plačeval 80 EUR na seanso, enkrat tedensko, skupno 3.840 EUR letno. Ana je prav tako potrebovala pomoč, vendar je njeno podjetje že imelo sklenjeno kolektivno dodatno zdravstveno zavarovanje, ki je vključevalo 10 psihoterapevtskih srečanj letno pri priznanih izvajalcih, preostale seanse pa so bile krite iz sredstev podjetja, ki so bila predvidena za 'zdravje na delovnem mestu' programe.

Marko je poskušal teh 3.840 EUR uveljavljati kot poslovni odhodek, vendar mu je davčni svetovalec pojasnil, da to ni mogoče, saj ne gre za neposreden poslovni odhodek po ZDoh-2. Marko je moral celoten znesek plačati iz svojega neto dohodka, kar je pomenilo, da je moral za ta strošek zaslužiti precej več, upoštevajoč davke in prispevke. Poleg tega je bila njegova bolniška odsotnost (če se je pojavila) pokrita le s strani ZZZS, kar je prineslo izpad dohodka.

Ana pa je imela drugačno izkušnjo. Njenih prvih 10 obiskov je bilo krito iz zavarovanja, ki ga je plačevalo podjetje. Premija za to zavarovanje je bila za podjetje davčno priznan strošek dela in za Ano ni predstavljala bonitete. Preostale seanse, ki jih je podjetje krilo direktno, so bile obravnavane kot boniteta. Čeprav je Ana plačala nekaj več dohodnine in prispevkov na ta del, je podjetje za ta strošek znižalo svojo davčno osnovo za DDPO. Skupni neto strošek za Ano in podjetje je bil bistveno nižji kot pri Marku, poleg tega pa je imela Ana takojšen dostop do kakovostne pomoči brez dolgih čakalnih dob.

Ta primer jasno kaže, da status podjetja (s.p. ali d.o.o.) in premišljena izbira zavarovanj ter davčna strategija lahko prineseta velike razlike v evrih in kakovosti življenja. Pomembno je razumeti, da 'optimalizacija' ni izmikanje davkom, temveč inteligentno izkoriščanje zakonsko določenih možnosti, ki podjetjem omogočajo, da skrbijo za svoje zaposlene in sebe na finančno učinkovit način.

Zaključek: Vlaganje v duševno zdravje je vlaganje v prihodnost

Kot smo videli, je davčna obravnava stroškov duševnega zdravja v Sloveniji kompleksna in se bistveno razlikuje med samostojnimi podjetniki in družbami z omejeno odgovornostjo. Kljub temu pa obstajajo številne možnosti za optimizacijo, zlasti preko premišljenega izbora dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj. Vlaganje v duševno zdravje ni le strošek, temveč strateška naložba v dobrobit posameznika in uspeh podjetja, ki se dolgoročno obrestuje tako na finančnem kot na človeškem področju.

Moje 20-letne izkušnje v zavarovalništvu so mi pokazale, da je ključ do prave rešitve v celostnem pristopu in individualiziranem svetovanju. Ni univerzalnega odgovora, ki bi ustrezal vsem. Potrebno je pregledati vašo specifično situacijo, poslovni model in potrebe, ter na podlagi tega poiskati najboljše zavarovalne rešitve, ki bodo v kombinaciji z davčnim svetovanjem prinesle največjo korist.

Pozivam vas, da ne čakate, da se težave z duševnim zdravjem razvijejo v resne ovire. Preventiva in zgodnje ukrepanje sta vedno boljša in cenejša rešitev. Skrb za duševno zdravje je pomembna za vsakega posameznika, še toliko bolj pa za tiste, ki nosijo odgovornost za svoje podjetje in zaposlene. Zato si vzemite čas in se posvetujte s strokovnjaki – z menoj za zavarovalne rešitve in z davčnim svetovalcem za optimizacijo vaše davčne bilance.

Vabim vas, da se oglasite pri meni na petka-zavarovanja.si ali me kontaktirate za osebni pogovor. Skupaj lahko pregledava vaše potrebe in poiščeva najboljše rešitve, ki vam bodo omogočile mirno in produktivno poslovanje. Zavedam se, da je davčna optimizacija pomembna, a še pomembneje je, da ste vi in vaši zaposleni zdravi in zadovoljni.

Pogosta vprašanja

Ali lahko s.p. uveljavlja stroške psihoterapije kot poslovni odhodek?

Ne, v večini primerov neposrednih stroškov psihoterapije ali svetovanja s.p. ne more uveljavljati kot poslovnega odhodka. FURS jih obravnava kot stroške, povezane z osebnim življenjem, ne pa neposredno z dejavnostjo in doseganjem prihodkov.

Kako d.o.o. davčno optimizira stroške duševnega zdravja?

d.o.o. lahko optimizira stroške z organizacijo preventivnih programov zdravja na delovnem mestu, ki so davčno priznani, ali s sklenitvijo kolektivnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Neposredno plačilo storitev se običajno obravnava kot boniteta, ki je za podjetje davčno priznana, a obdavčena za zaposlenega.

So kolektivna zavarovanja za duševno zdravje vedno davčno ugodnejša?

Da, pod določenimi pogoji so lahko kolektivna zavarovanja davčno ugodnejša. Če so izpolnjeni zakonski pogoji (npr. enaka dostopnost vsem zaposlenim), premije ne predstavljajo bonitete za zaposlene, za podjetje pa so davčno priznan strošek, kar znižuje osnovo za DDPO.

Kaj pomeni, da je storitev duševnega zdravja 'boniteta'?

Boniteta je ugodnost, ki jo delodajalec zagotovi zaposlenemu, in se po ZDoh-2 šteje za del dohodka iz delovnega razmerja. To pomeni, da se nanjo obračunajo dohodnina in prispevki tako na strani zaposlenega kot delodajalca, čeprav je strošek za podjetje davčno priznan.

Ali katero zavarovanje krije psihoterapijo v zasebnih ambulantah?

Nekatera prostovoljna in dodatna zdravstvena zavarovanja, ki jih ponujajo zavarovalnice, lahko krijejo tudi psihoterapijo ali psihološko svetovanje v zasebnih ambulantah. Nujno je preveriti pogoje posamezne police, saj se obseg in višina kritij močno razlikujeta.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
• Uradni list RS – Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
• Uradni list RS – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Pojasnila in stališča Finančne uprave Republike Slovenije (FURS)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  E-shramba dokumentov brez dodatne naročnine

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  PDPZ v družinski optimizaciji: dva zavezanca, dve olajšavi

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  Varčevalni del v paketu: ločite zaščito od naložbe

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  Dva varčevalna cilja, en nižji strošek

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  E-podpis: kje odpade dodatni strošek