Ko so nihajoči prihodki postali izziv in priložnost za varčevanje

Uvod: Zgodba o Maruši in Mateju – sanje in realnost samostojnega podjetništva

Včasih se mi zdi, da so najlepše zgodbe tiste, ki jih piše življenje samo. In danes vam želim povedati eno takšno zgodbo – zgodbo Maruše in Mateja, dveh ustvarjalnih duš, ki sta si upali stopiti na samostojno pot. Maruša, grafična oblikovalka z izjemnim občutkom za estetiko, je oboževala svobodo, ki ji jo je ponujal njen s. p. Matej, mizar s spretnimi rokami in ljubeznijo do lesa, je vsak kos pohištva spremenil v umetnino. Oba sta bila zaljubljena v svoje delo, v možnost, da sta svoja gospodarja, a hkrati sta se srečevala z realnostjo, ki jo pozna vsak samozaposleni: nihajoči prihodki.

Njuna zgodba ni posebna le zaradi njunega poklica, temveč predvsem zaradi izziva, ki sta se ga lotila. Ko sta prišla k meni na pogovor, sem takoj začutila iskrenost in tudi kanček zaskrbljenosti. Povedala sta mi, da jima je delo prinašalo veliko zadovoljstva, a finančno ni bilo vedno enostavno. Nekateri meseci so bili polni naročil, drugi pa so bili tišji, kar se je seveda odražalo na bančnem računu. Želela sta si zgraditi prihodnost, v kateri ne bi bila odvisna zgolj od trenutnega dohodka, ampak bi imela tudi varnost za jesen življenja. In ravno to je tista »pravljična« nit, ki jo zasledujemo danes – kako se opogumiti in poskrbeti za jutri, ko je danes že sam po sebi pustolovščina.

Prepoznavanje izziva: Nihajoči prihodki in minimalne prispevne osnove

Ko sta Maruša in Matej prišla k meni, je bila njuna glavna skrb pokojnina. Oba sta bila zavezanca za plačilo prispevkov za socialno varnost, vendar sta, kot mnogi samozaposleni, prispevke plačevala od minimalne prispevne osnove. To jima je omogočilo optimizacijo stroškov poslovanja, a hkrati pomenilo, da bosta ob upokojitvi imela izredno nizko državno pokojnino, saj je višina pokojnine tesno povezana z višino plačanih prispevkov. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se višina pokojnine določa na podlagi povprečja plač in plačanih prispevkov v določenem obdobju. Z minimalnimi prispevki je pač pričakovati minimalno pokojnino.

Poudarila sta, da bi si želela ohraniti življenjski standard tudi po upokojitvi, a jima trenutni sistem ne nudi zadostne varnosti. Že nekaj let sta sicer poskušala 'nekaj dajati na stran', a ker ni bilo pravega načrta in strategije, so ti prihranki pogosto služili kot hitra rešitev za nepredvidene stroške ali slabše mesece. Spomnila sta se besed Marušine babice, ki je vedno govorila: »Kdor varčuje, se ne boji jutri.« In tako sta se odločila, da je čas za resno akcijo. Moj izziv je bil, kako jima sredi nepredvidljivosti ustvariti občutek varnosti in ju voditi po poti, ki bo realna in izvedljiva.

Prvi korak: Razumevanje pokojninske vrzeli in osebni finančni načrt

Preden sva se lotila konkretnih rešitev, je bil ključen korak razumevanje njune pokojninske vrzeli. Kaj to pomeni? To je razlika med pričakovanim življenjskim standardom v pokoju in višino pokojnine, ki jo lahko pričakujeta od države. Kot sem že omenila, ob minimalnih prispevnih osnovah ta vrzel hitro postane prepad. Z Matejem in Marušo smo izračunali njuno predvideno državno pokojnino na podlagi trenutnih plačanih prispevkov, seveda z opozorilom, da je to le informativni izračun, saj se zakonodaja lahko spreminja. Ugotovili smo, da bi bila njuna pokojnina krepko pod povprečno plačo in daleč od njunih pričakovanj.

Naslednji ključni element je bil sestaviti osebni finančni načrt. To ni bil le dokument z nekaj številkami, ampak temelj za vso prihodnost. Osredotočili smo se na: 1. Jasno določitev finančnih ciljev (kdaj se želita upokojiti, kakšen dohodek si želita imeti); 2. Analizo trenutnih prihodkov in odhodkov, da bi ugotovili, koliko dejansko lahko dajeta na stran v dobrih in slabših mesecih; 3. Določitev zneska, ki ga bosta varčevala za pokojnino in druge dolgoročne cilje. To ni bil enostaven proces, saj je bilo treba iskreno pogledati v vsak kotiček njunih financ, a je bil nujno potreben. Ugotovila sta, da lahko z disciplino in predvsem pravilno izbiro varčevalnih rešitev, tudi z manjšimi zneski, ustvarita pomembno rezervo.

Rešitev št. 1: Dodatno pokojninsko zavarovanje (II. steber) – davčne olajšave in disciplina

Za samozaposlene je dodatno pokojninsko zavarovanje (tako imenovani drugi steber) skoraj nujnost. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E) omogočata, da se vplačila v tovrstne sheme do določenega zneska (do 5,844 % bruto letne plače oziroma do 2.819,09 EUR letno za leto 2024 – informativni znesek, ki se letno usklajuje) upoštevajo kot davčna olajšava. To pomeni, da se ta znesek odšteje od davčne osnove, kar zmanjša plačilo dohodnine. Za Marušo in Mateja, ki sta želela optimizirati vsak evro, je bila to odlična novica.

Odločila sta se za vplačevanje v vzajemni pokojninski sklad, ki jima je ponujal fleksibilnost pri vplačilih – v boljših mesecih sta vplačevala več, v slabših pa manj ali celo nič, ne da bi s tem izgubila uveljavljene pravice. Hkrati je vzajemni sklad omogočal določeno rast sredstev, saj so bile njegove naložbe razpršene. Pomembno je poudariti, da pogoji posameznih zavarovalnic in pokojninskih skladov niso univerzalni in se med seboj razlikujejo glede donosov, stroškov in možnosti vplačil. Zato je bil moj nasvet, da preučita več ponudb. Prednost tega varčevanja pa je tudi ta, da so sredstva »zaklenjena« do upokojitve, kar pomeni, da jih ne moreta enostavno porabiti za tekoče potrebe, kar jima je pomagalo pri disciplini.

Rešitev št. 2: Naložbeno življenjsko zavarovanje – fleksibilnost in potencial rasti

Poleg dodatnega pokojninskega zavarovanja sem jima priporočila tudi naložbeno življenjsko zavarovanje. Zakaj? Predvsem zaradi fleksibilnosti in možnosti, da ob morebitnem slabem mesecu ne bo finančnih kazni. Za razliko od II. stebra, kjer so sredstva namenjena izključno pokojnini, naložbeno življenjsko zavarovanje ponuja večjo prilagodljivost pri dostopu do sredstev in namenu. Sredstva so vezana na naložbene enote, kar pomeni, da so izpostavljena kapitalskim trgom in imajo potencial višjih donosov, seveda ob zavedanju tveganja, ki ga to prinaša.

Zavarovanje jima omogoča, da sama izbirata med različnimi naložbenimi skladi glede na svoj profil tveganja – od bolj konzervativnih do bolj agresivnih. To je bila odlična rešitev za dolgoročno varčevanje, saj sta si želela poleg pokojnine ustvariti tudi rezervo, ki bi jo lahko morda uporabila za kakšno večjo naložbo ali kasneje za morebitno rento. Z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-1) je urejeno tudi naložbeno življenjsko zavarovanje, ki pri nas velja za enega izmed pomembnih varčevalnih produktov. Pomembno je bilo, da sta razumela, da donosi niso zagotovljeni, a da z dolgoročno perspektivo in razpršenostjo tveganja lahko dosežeta želene rezultate. Vedno sem poudarjala, da naj prebereta vse pogoje in se pozanimata o stroških, ki so povezani s tovrstnim zavarovanjem, saj se ti prav tako razlikujejo med ponudniki.

Kaj je krito in kaj ni krito pri naložbenem življenjskem zavarovanju?

Pri naložbenem življenjskem zavarovanju je ključno razumeti, da gre za kombinacijo varčevanja in zavarovanja. Krito je predvsem tveganje smrti zavarovanca, kar pomeni, da v primeru smrti zavarovane osebe upravičenci prejmejo dogovorjeno zavarovalno vsoto. Ta se lahko izplača v obliki enkratnega zneska ali v obliki rente, odvisno od pogojev police in želja. Poleg tega zavarovanje krije tudi izplačilo privarčevanih sredstev ob dospelosti police, če je do upokojitve ali dogovorjenega datuma zavarovanec živ. Sredstva se plemenitijo skozi izbrane naložbene sklade, kar je namen varčevalnega dela zavarovanja.

Kaj pa ni krito? Ključno je vedeti, da naložbeno življenjsko zavarovanje ne krije bolezni (razen, če so dodana specifična kritja za kritične bolezni ali nezmožnost za delo, kar se običajno doplača), nezgode kot take (razen, če ima polica dodano nezgodno kritje), izgube zaposlitve ali nelikvidnosti podjetja. Prav tako ne nudi varovanja pred inflacijo v smislu zagotovljenega donosa, ki bi prekašal inflacijo; donosi so odvisni od uspešnosti naložbenih skladov. Pomembno je tudi, da naložbena vrednost sredstev lahko niha in v slabih scenarijih pade tudi pod vplačani znesek, saj ni garantiranega donosa. Torej, gre za varčevanje z določenim tveganjem, ki pa je ob pravilni izbiri skladov in dolgoročni perspektivi obvladljivo.

Pomembnost razpršitve tveganj in rednega pregleda

Ko sva z Marušo in Matejem načrtovala njuno finančno prihodnost, sem jima vedno znova poudarjala pomembnost razpršitve tveganj. Ni pametno vložiti vsega v eno košaro, še posebej ne pri dolgoročnem varčevanju. Zato sva kombinirala dodatno pokojninsko zavarovanje (II. steber), ki ima določene davčne ugodnosti in je namenjeno izključno pokojnini, z naložbenim življenjskim zavarovanjem, ki je bolj fleksibilno in omogoča dostop do širšega spektra naložbenih možnosti. Poleg tega sta si ustvarila še manjši »varnostni sklad« v likvidnih sredstvih (na varčevalnem računu), ki je služil kot rezerva za nepredvidljive dogodke in jima je pomagal premostiti tiste »tihe« mesece, ko je bilo naročil manj.

Prav tako je ključen redni pregled varčevalnega načrta. Vsaj enkrat letno sva se dobila, da sva pregledala uspešnost naložb, prilagodila višino vplačil glede na njune trenutne zmožnosti in preverila, ali so njuni cilji še vedno enaki. Življenje se spreminja, in z njim se morajo spreminjati tudi finančni načrti. To jima je dalo občutek, da imata vajeti v svojih rokah in da nista prepuščena naključju. Tako sta lahko sproti optimizirala svoje prihranke in se prilagajala tržnim razmeram. Zakonodaja se spreminja, davčne olajšave se lahko prilagajajo, zato je redno spremljanje bistveno za uspeh.

Praktični primer: Kako sta Maruša in Matej uspela – po petih letih

Minilo je pet let, odkar sta Maruša in Matej prvič sedla za mojo mizo. Ob zadnjem srečanju sta bila vidno zadovoljna in ponosna. Povedala sta mi, da sta v teh letih izkusila tako zelo uspešna kot tudi bolj šibka obdobja. V povprečju sta v dodatno pokojninsko zavarovanje vplačevala okoli 50–70 EUR mesečno (informativni znesek, odvisen od njunega dohodka), kar jima je prineslo davčno olajšavo. V naložbeno življenjsko zavarovanje sta vplačevala 100–150 EUR mesečno, odvisno od uspešnosti meseca. Ko sta imela kakšno večje naročilo, sta vplačala še kakšen dodaten znesek.

Kar je najpomembneje, sta uspela zgraditi varčevalni ritem, ki je postal del njunega življenja. Naučila sta se, da ni pomembna le višina zneska, temveč predvsem vztrajnost in dolgoročna perspektiva. Danes imata v pokojninskih skladih in naložbenem življenjskem zavarovanju že opazno vsoto privarčevanih sredstev (informativni znesek), ki jima daje občutek varnosti. Vedno znova sta poudarjala, da je bil ključ do uspeha najin prvi pogovor, kjer sta se zavedala pomembnosti ukrepanja in sta dobila jasen načrt. Njuna zgodba je dokaz, da se tudi z nihajočimi prihodki in z majhnimi koraki da zgraditi trdna finančna prihodnost.

Zaključek: Vztrajnost je ključ do pokojninske varnosti

Zgodba Maruše in Mateja je zgodba o upanju, vztrajnosti in pametnih odločitvah. Je zgodba, ki jo želim deliti z vsemi samozaposlenimi, ustvarjalci in tistimi, ki se srečujete z enakimi izzivi. Ne glede na to, ali ste grafičar, mizar, pisatelj ali pa imate kakšno drugo samostojno dejavnost, je pomembno, da prevzamete odgovornost za svojo finančno prihodnost. Državna pokojnina ob minimalnih prispevnih osnovah preprosto ne bo zadostovala za ohranjanje želenega življenjskega standarda.

Začnite danes. Ni vam treba vplačevati velikih zneskov – pomembna je doslednost. S pravimi nasveti in premišljenimi odločitvami lahko tudi vi, korak za korakom, zgradite trdno pokojninsko rezervo in si zagotovite mirno jesen življenja. Vesela bom, če se boste oglasili in se pogovorili o vaši specifični situaciji. Skupaj bomo našli rešitve, ki bodo pisane na kožo vašim potrebam in željam. Ne pozabite, vaša prihodnost je v vaših rokah!

Pogosta vprašanja

Ali se davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje splačajo tudi pri nizkih prihodkih?

Da, davčne olajšave se splačajo, saj zmanjšujejo vašo davčno osnovo in s tem znesek dohodnine, ki jo morate plačati. Vsak evro, ki ga vplačate v II. steber do zakonsko določene višine, se odšteje od vaše obdavčljive osnove.

Kako izbrati pravo naložbeno življenjsko zavarovanje?

Izbira je odvisna od vašega profila tveganja, finančnih ciljev in želene fleksibilnosti. Pomembno je preučiti stroške, možnosti izbire naložbenih skladov in pogoje posameznih zavarovalnic. Svetovanje strokovnjaka je priporočljivo.

Kaj pa, če imam slab mesec in ne morem vplačati dogovorjenega zneska?

Pri nekaterih oblikah varčevanja, kot je naložbeno življenjsko zavarovanje ali prostovoljno vplačevanje v pokojninski sklad, je pogosto mogoče prilagajati višino vplačil ali jih začasno prekiniti brez kazni, vendar to preverite pri konkretni polici.

Ali lahko dvignem sredstva iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pred upokojitvijo?

Sredstva iz dodatnega pokojninskega zavarovanja so načeloma vezana do upokojitve. Dvigi pred tem so omejeni in običajno vključujejo visoke davčne in druge stroške. Namenjena so izključno pokojninski dobi.

Kaj pomeni 'pokojninska vrzel'?

Pokojninska vrzel je razlika med želenim dohodkom v pokoju in predvidenim dohodkom iz državne pokojnine. Za samozaposlene z minimalnimi prispevki je ta vrzel pogosto precej velika, zato je pomembno, da jo zmanjšajo z dodatnim varčevanjem.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in njegove dopolnitve
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) – Informacije o pokojninskih in življenjskih zavarovanjih

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Mož je varčeval, jaz sem plačevala položnice

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Ko sva po tridesetih letih nehala varčevati samo za druge

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Sin je hotel vlagati, oče je hotel varnost

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Zdravje kot del finančnega načrta, ne ločena postavka

• 
  Primer: Življenjske zgodbe

  Denar in mir: zakaj nekateri nikoli nimajo občutka, da je dovolj