S.p. in davčne olajšave: PDPZ, zavarovanje dohodka in finančni model

Uvod v davčno optimizacijo za samostojne podjetnike

Samostojni podjetniki, pogosto znani kot s.p., so hrbtenica slovenskega gospodarstva. Kljub njihovi vitalni vlogi pa se pogosto soočajo z izzivi na področju socialne varnosti in davčne optimizacije, ki jih zaposleni v podjetjih ne poznajo v takšni meri. Kot izkušena zavarovalna strokovnjakinja opažam, da mnogi s.p. ne izkoristijo vseh razpoložljivih možnosti za zmanjšanje davčne obremenitve in hkrati krepitev svoje dolgoročne finančne stabilnosti. Moj cilj je, da vam, dragi s.p., predstavim poti, kako lahko s preudarnim načrtovanjem in izbiro pravih zavarovanj ter varčevalnih shem optimizirate svojo davčno osnovo in si zagotovite mirnejšo prihodnost.

V tem obsežnem prispevku se bomo poglobili v specifične davčne olajšave, ki so na voljo samostojnim podjetnikom pri vplačilih v dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) in pri nekaterih oblikah zavarovanj za izpad dohodka. Ne gre zgolj za suhoparno predstavitev zakonodaje, temveč za celovit finančni model, ki vam bo pomagal razumeti, kako lahko s strateškim kombiniranjem teh finančnih instrumentov dosežete konkretne prihranke v evrih. Poudarek bo na praktičnih izračunih in primerjavah, ki bodo razblinile morebitne dvome in vas usmerile k najugodnejšim rešitvam za vašo specifično situacijo.

Razumem, da je čas dragocen, zato sem pripravila pregled, ki bo razumljiv kljub kompleksnosti tematike. Pojasnila bom razlike med posameznimi možnostmi, izpostavila pasti in vam ponudila jasne smernice. Ne pozabite, da vsaka finančna odločitev nosi s seboj odgovornost, zato je informiranost ključna. Poglejmo torej, kako lahko tudi vi postanete mojster davčne optimizacije in si zagotovite močnejšo finančno podlago.

Dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ): Več kot le pokojnina

Dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), urejeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakonom o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS-1), predstavlja pomemben steber socialne varnosti, ki ga samostojni podjetniki pogosto podcenjujejo. V nasprotju z obveznim pokojninskim zavarovanjem, ki ga plačujete vsi delovno aktivni, je PDPZ prostovoljno in omogoča nadgradnjo vaše prihodnje pokojnine. Vendar pa njegova glavna privlačnost za s.p. ni le v dodatni pokojnini, temveč v izjemnih davčnih olajšavah, ki jih prinaša.

Vsota vplačanih premij v PDPZ, ki jo lahko uveljavljate kot davčno olajšavo, je omejena. Zakonodaja (trenutno ZPIZ-2 in ZDPS-1) določa, da se lahko za davčno olajšavo prizna do 5,844 % bruto plače, ki je določena z zakonom, vendar ne več kot 2.819,09 EUR letno (podatek za leto 2024, ki se letno usklajuje). To pomeni, da se vam ta vplačila odštejejo od davčne osnove dohodnine, kar neposredno zmanjša vašo davčno obveznost. Primer: če letno vplačate 2.819,09 EUR v PDPZ in ste v 26 % dohodninskem razredu, lahko vaš letni davčni prihranek znaša okvirno 732,96 EUR. Prihranek je seveda odvisen od vašega davčnega razreda.

Poleg neposredne davčne olajšave so sredstva, zbrana v PDPZ, med varčevanjem oproščena davka na dobiček iz kapitala, ob izplačilu v obliki rente pa se obravnavajo ugodneje kot izplačila iz drugih oblik varčevanja. Pomembno je poudariti, da so pogoji in upravičenja do izplačila določeni z akti posameznega pokojninskega sklada in relevantno zakonodajo, zato je nujno preveriti pogoje izbranega ponudnika. Moja izkušnja kaže, da je PDPZ odličen način za disciplinirano varčevanje, ki ga država spodbuja z izdatnimi davčnimi ugodnostmi, kar je redkost v sodobnem finančnem svetu.

Zavarovanje za izpad dohodka: Zaščita v nepredvidljivih okoliščinah

Samostojni podjetniki so v veliki meri odvisni od lastne delovne sposobnosti. Bolezen, nezgoda ali dolgotrajna odsotnost z dela lahko hitro ohromijo poslovanje in ogrozijo finančno stabilnost. Medtem ko obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ) pokriva določen del stroškov zdravljenja in nadomestila v primeru bolniške odsotnosti, so ta nadomestila za s.p. pogosto neustrezna in prenizka. Tukaj na oder stopijo zavarovanja za izpad dohodka, ki so lahko ključna za ohranjanje standarda, in, kar je še pomembneje, nekatera od njih prinašajo tudi davčne olajšave.

Zakonodaja, vključno z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2), določa, da se lahko določene premije zavarovanj, ki krijejo tveganje za izgubo dohodka, štejejo za davčno priznane odhodke. Ključna omejitev je, da mora zavarovanje kriti trajno nezmožnost za delo ali invalidnost. To pomeni, da se stroški takšnega zavarovanja odštejejo od davčne osnove in s tem znižajo vaše davčne obveznosti. Pomembno je vedeti, da se davčna obravnava lahko razlikuje med različnimi oblikami zavarovanj, zato je nujno preveriti, ali izbrano zavarovanje izpolnjuje pogoje za davčno olajšavo. Ne morem dovolj poudariti pomembnosti natančnega branja pogojev posamezne zavarovalnice in usklajenosti z veljavno zakonodajo.

Nekatere zavarovalnice ponujajo kombinirane produkte, ki vključujejo kritje za trajno invalidnost, hude bolezni in delno tudi izpad dohodka, ki je posledica takšnih stanj. Bistveno je, da se osredotočite na zavarovanja, ki so specifično namenjena dolgoročni izgubi dohodka ali invalidnosti, saj ta najpogosteje omogočajo davčno olajšavo. Premije klasičnih kratkoročnih bolniških zavarovanj ali zavarovanj, ki ne krijejo trajne nezmožnosti za delo, praviloma niso davčno priznane. Moja naloga je, da vam pomagam razbrati te nianse in izbrati rešitev, ki bo ustrezala tako vašim potrebam po varnosti kot tudi davčni optimizaciji.

Celovit finančni model: Maksimizacija prihrankov in varnosti

Koncept celovitega finančnega modela za s.p. temelji na sinergiji med varčevanjem za prihodnost (PDPZ) in zaščito pred nepredvidenimi dogodki (zavarovanje za izpad dohodka), vse ob upoštevanju davčne optimizacije. S.p. se pogosto osredotočajo le na kratkoročne prihodke in stroške, pozabljajo pa, da strateško načrtovanje prinaša dolgoročne koristi, ki so merljive v evrih. Cilj je vzpostaviti sistem, ki zmanjšuje tveganja, hkrati pa optimizira denarni tok z zmanjšanjem davčne osnove.

Predstavljajmo si s.p., ki letno zasluži 40.000 EUR in si želi izboljšati svojo socialno varnost. Namesto da bi celoten znesek vložil v npr. nakup opreme, kar prinaša le delno davčno olajšavo, lahko del teh sredstev nameni za PDPZ in zavarovanje za izpad dohodka. Če vplača maksimalni znesek v PDPZ (2.819,09 EUR) in dodatnih 500 EUR letno za ustrezno zavarovanje za izpad dohodka (ki je davčno priznano), se njegova davčna osnova zmanjša za skupno 3.319,09 EUR. Če je s.p. v 26 % davčnem razredu, to pomeni konkreten prihranek v višini približno 862,96 EUR letno. Ta znesek lahko nato reinvestira ali ga uporabi za druge namene.

Ta model ni zgolj teorija, ampak praktična strategija, ki s.p. omogoča, da z istim denarnim vložkom doseže dvojni učinek: izboljšanje prihodnje finančne varnosti in takojšnje zmanjšanje davčne obveznosti. Ključno je redno preverjanje in prilagajanje modela glede na spremembe v zakonodaji in osebnih okoliščinah. Ne pozabite, da gre za dolgoročno investicijo v lastno prihodnost, ki prinaša tako finančni kot tudi psihološki mir.

Konkretni izračuni prihrankov v evrih: Kako se številke seštevajo?

Da bi bila predstavitev čim bolj nazorna, poglejmo konkreten primer izračuna. Recimo, da je naš s.p. dosegel letni bruto dohodek v višini 40.000 EUR. Minimalna davčna osnova za plačilo prispevkov je (podatek za leto 2024) 1.253,91 EUR. Predpostavimo, da je s.p. v 26 % davčnem razredu dohodnine. Brez davčnih olajšav bi plačal določen znesek dohodnine, ki bi bil izračunan od njegovega dobička.

Sedaj pa dodajmo v model vplačila v PDPZ in zavarovanje za izpad dohodka. Naš s.p. se odloči, da bo v PDPZ vplačeval maksimalni znesek, ki je davčno priznan – 2.819,09 EUR letno (podatek za leto 2024). Poleg tega se odloči za zavarovanje za izpad dohodka, ki krije trajno nezmožnost za delo in je davčno priznano, v višini 500 EUR letno. Skupni davčno priznani odhodki tako znašajo 2.819,09 EUR + 500 EUR = 3.319,09 EUR. Ti odhodki se odštejejo od davčne osnove. Pri 26 % davčnem razredu to pomeni, da se davčna obveznost zmanjša za: 3.319,09 EUR * 0,26 = 862,96 EUR.

Ta izračun jasno kaže, da ne gre za zanemarljive zneske. Vsako leto si s.p. lahko prihrani skoraj 900 EUR na davkih, hkrati pa si gradi dodatno pokojninsko varnost in se zavaruje pred najhujšimi scenariji izpada dohodka. To je denar, ki bi ga sicer plačal v obliki davka, sedaj pa ga pametno investira v lastno prihodnost. Pomembno je poudariti, da so to informativni izračuni, ki so odvisni od individualne davčne osnove, davčnih razredov in veljavne zakonodaje, zato je vedno priporočljivo preveriti s strokovnjakom.

Kaj je krito in kaj ni krito: Jasna meja med pričakovanji in resničnostjo

Zavarovanja so zapletena in polna drobnih črk. Zato je izjemnega pomena razumevanje, kaj posamezna polica krije in česa ne. Pri PDPZ je kritje jasno: gre za varčevanje za dodatno pokojnino. Sredstva se zbirajo in nalagajo v izbranem pokojninskem skladu, ob izpolnjevanju pogojev (običajno starost in določeno obdobje vplačevanja) pa se izplačujejo v obliki dodatne pokojnine ali rente. Ne krije pa izpada dohodka med delovno aktivnostjo, razen če so specifično vključene možnosti izplačil v določenih primerih invalidnosti, kar je odvisno od pokojninskega načrta. Bistveno je, da PDPZ ni nadomestilo za zavarovanje za izpad dohodka med delovno aktivnostjo.

Pri zavarovanjih za izpad dohodka, ki prinašajo davčno olajšavo, je pomembno razlikovati med različnimi vrstami kritij. Davčno priznana so običajno tista, ki krijejo trajno nezmožnost za delo, invalidnost (delno ali popolno) ali hude bolezni, ki imajo za posledico trajno izgubo delovne sposobnosti. V teh primerih zavarovalnica izplača določeno vsoto ali rento, ki nadomesti izgubljeni dohodek. Kaj ni krito? Klasična kratkoročna bolniška odsotnost (npr. zaradi gripe), izpad dohodka zaradi sezonskega dela, izguba posla, nosečnost, starševski dopust ali druge situacije, ki ne vključujejo trajne zdravstvene nezmožnosti za delo. Tudi izključitve, kot so samomor, zloraba substanc, udeležba v kaznivih dejanjih ali vojna, so običajne.

Zato je nujno, da se pred sklenitvijo police natančno seznanite s splošnimi in posebnimi pogoji zavarovanja posamezne zavarovalnice. Pogoji ene zavarovalnice namreč niso splošno pravilo in se lahko bistveno razlikujejo od pogojev druge. Kot vaša zaupnica vam vedno priporočam, da preberete drobni tisk in postavite vsa vprašanja, da ne bo kasneje prišlo do nesporazumov. Moja naloga je, da vam pomagam razvozlati to kompleksnost in izbrati rešitev, ki resnično ustreza vašim potrebam in pričakovanjem.

Vloga zakonodaje: ZZVZZ, ZPIZ-2, ZDoh-2 in ZZavar-1

Razumevanje vloge in vpliva relevantne zakonodaje je ključno za vsakega samostojnega podjetnika, ki želi optimizirati svoje finance in socialno varnost. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, ki zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo in določena nadomestila v primeru bolniške odsotnosti. Vendar pa so ta nadomestila za s.p. pogosto omejena, še posebej, če s.p. ne plačuje višjih prispevkov, kar vodi v potrebo po dodatnih zavarovanjih. ZZVZZ ne predvideva davčnih olajšav za prostovoljna zavarovanja, ki niso del obveznega sistema.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS-1) sta ključna dokumenta, ki urejata področje PDPZ in določata pogoje za uveljavljanje davčnih olajšav. Pomembno je vedeti, da se maksimalni znesek davčne olajšave (npr. 2.819,09 EUR za leto 2024) letno usklajuje in ga določa zakonodaja. Torej, ko govorimo o davčnih olajšavah za PDPZ, govorimo o zakonsko določenih pravilih, ki jih morajo spoštovati vsi ponudniki in davčni zavezanci. To daje s.p. jasno podlago za načrtovanje.

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) je tisti, ki neposredno določa, katere premije zavarovanj so davčno priznane kot odhodki. Kot že omenjeno, ZDoh-2 v določenih primerih omogoča zmanjšanje davčne osnove za premije življenjskih zavarovanj in zavarovanj za izpad dohodka, ki krijejo tveganje za trajno nezmožnost za delo ali invalidnost. Ključno je torej, da se izbrano zavarovanje sklada z določbami ZDoh-2, da se lahko uveljavljajo davčne olajšave. Nenazadnje, Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) določa splošni okvir delovanja zavarovalnic in varuje zavarovalce, vendar ne posega neposredno v davčne olajšave, temveč postavlja pravila za transparentnost in stabilnost zavarovalnega trga.

Razlike med ponudniki: Zakaj je primerjava ključna?

Čeprav se osnovne davčne olajšave in zakonske omejitve določajo z zakonodajo, se ponudbe posameznih zavarovalnic in pokojninskih družb med seboj bistveno razlikujejo. To se nanaša na višino premij, obseg kritja, vključene dodatne storitve, prilagodljivost pogojev in seveda, dolgoročno donosnost pokojninskih skladov. Moja vloga kot neodvisne zavarovalne zastopnice je prav v tem, da vam pomagam krmariti skozi to morje ponudb in najti tisto, ki je za vas najugodnejša in najprimernejša.

Pri PDPZ so razlike predvsem v upravljavskih stroških, naložbenih politikah skladov in posledično v pričakovanih donosih. Pomembno je preveriti zgodovinske donose, pa tudi filozofijo naložb, saj lahko to dolgoročno močno vpliva na višino vaše dodatne pokojnine. Ne pozabite, da visoki stroški in slaba naložbena politika lahko izničijo prednosti davčne olajšave. Prav tako se razlikujejo možnosti za morebitne izstopne klavzule in prenos sredstev med skladi.

Pri zavarovanjih za izpad dohodka so razlike še bolj izrazite. Obseg kritja za posamezne bolezni, opredelitve invalidnosti, čakalne dobe, možnost izbire višine rente ali enkratnega izplačila, pa tudi morebitne vključitve dodatnih kritij (npr. kritje stroškov rehabilitacije), se med zavarovalnicami močno razlikujejo. Nekatere zavarovalnice imajo bolj fleksibilne pogoje za s.p., nekatere pa so bolj prilagojene zaposlenim. Zato je ključno, da ne sprejmete prve ponudbe, ampak se posvetujete z menoj, da skupaj preveriva več možnosti in izbereva tisto, ki bo optimalna za vaše potrebe in finančne zmožnosti.

Primer iz prakse: Zgodba Marka, s.p.

Marko, 38-letni samostojni podjetnik, ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, je do nedavnega razmišljal le o tekočem poslovanju. Njegov letni dohodek je znašal približno 35.000 EUR, davke je plačeval redno, a ni nikoli razmišljal o možnostih optimizacije. Zavedal se je, da v primeru daljše bolezni ne bi imel zadostnega nadomestila, a se mu je urejanje zavarovanj zdelo preveč zapleteno. Ko sva se srečala, sva se pogovorila o njegovih strahovih in željah.

Predlagala sem mu celovit pristop. Najprej sva uredila maksimalno vplačilo v PDPZ (2.819,09 EUR letno), saj je to ponujalo takojšnjo in preverjeno davčno olajšavo. Nato sva izbrala zavarovanje za izpad dohodka, ki krije trajno invalidnost in hude bolezni, z letno premijo 450 EUR, saj je to zavarovanje izpolnjevalo pogoje za davčno priznanje. S temi ukrepi se je Markova davčna osnova zmanjšala za 3.269,09 EUR. Ker je bil v 26 % davčnem razredu, je njegov letni davčni prihranek znašal 849,96 EUR.

Marko je bil navdušen. Ne samo, da si je ustvaril finančno blazino za starost in se zaščitil pred morebitnim izpadom dohodka zaradi invalidnosti, ampak je hkrati vsako leto prihranil skoraj 850 EUR, ki jih lahko zdaj pametno investira nazaj v svoje podjetje ali v dodatno varčevanje. Ta denar, ki bi ga sicer plačal v obliki davka, zdaj dela zanj. Ta primer jasno kaže, kako lahko z majhnimi, a strateškimi koraki, dosežemo velike in merljive rezultate.

Odpravljanje podvajanj in optimizacija kritij

Ena od pogostih napak, ki jih opažam pri s.p., je podvajanje kritij ali, nasprotno, popolna nepokritost določenih tveganj. Mnogi imajo sklenjeno kakšno obliko nezgodnega zavarovanja, ki pa pogosto ne krije bolezni, ki so za s.p. enako, če ne še bolj kritične, kot nezgode. Poleg tega se včasih vplačujejo premije, ki ne prinašajo davčne olajšave, čeprav bi lahko z malenkostno prilagoditvijo dosegli bistveno boljše pogoje.

Moj cilj je, da z vami pregledam vsa vaša obstoječa zavarovanja in finančne produkte ter identificiram morebitna podvajanja ali vrzeli. S pametnim načrtovanjem lahko optimiziramo vaša kritja tako, da boste pokriti za vsa ključna tveganja, hkrati pa ne boste plačevali za nepotrebna ali podvojena zavarovanja. To pomeni, da bo vsak evro, ki ga vložite v zavarovanje ali varčevanje, optimalno izkoriščen. Na primer, če imate že življenjsko zavarovanje, ki vključuje kritje trajne invalidnosti, morda ne potrebujete ločenega zavarovanja s povsem enakim kritjem, ampak se raje osredotočite na kritja, ki jih še nimate.

Poleg tega se pogosto spregleda pomen zavarovalnih vsot. Ali je vaša zavarovalna vsota dovolj visoka, da resnično pokrije vaše potrebe v primeru izpada dohodka? Ali je vaša dodatna pokojnina dovolj velika, da vam zagotovi dostojno starost? S skupno analizo in strateškim pristopom lahko zagotovimo, da bodo vaša kritja ustrezna, vaši stroški optimizirani, davčne olajšave pa maksimalno izkoriščene. Ne gre za to, da imate veliko zavarovanj, ampak za to, da imate prava zavarovanja.

Socialna varnost in dolgoročno načrtovanje za s.p.

Socialna varnost je pojem, ki za s.p. pogosto zveni kot luksuz ali oddaljena prihodnost. Vendar je ravno za samostojne podjetnike ključnega pomena, da se zavedajo, da morajo za svojo socialno varnost poskrbeti sami, saj osnovni sistem pogosto ne nudi zadostne zaščite. Dolgoročno načrtovanje, ki vključuje PDPZ in ustrezna zavarovanja, ni le finančna odločitev, temveč tudi odločitev o kakovosti življenja v prihodnosti.

PDPZ omogoča, da si poleg obvezne, pogosto skromne državne pokojnine, ustvarite dodatno finančno blazino. To je še posebej pomembno v luči demografskih sprememb in negotovosti glede prihodnosti pokojninskih sistemov. Sredstva, zbrana v PDPZ, so vaša last in vam omogočajo večjo avtonomijo in neodvisnost v starosti. Ne gre le za denar, ampak za občutek varnosti in svobode, da lahko v pokoju uživate življenje, kot si ga želite.

Zavarovanje za izpad dohodka pa dopolnjuje to sliko z zaščito pred nepredvidenimi dogodki med aktivnim delovanjem. S.p. si ne morejo privoščiti dolgotrajne bolniške odsotnosti brez posledic. Zato je ključno imeti zavarovanje, ki bo pokrilo finančno vrzel, če se zgodi najhujše. S kombinacijo teh dveh stebrov – proaktivnega varčevanja in zaščite pred tveganji – si s.p. lahko zgradi trdno in stabilno finančno prihodnost, ki mu omogoča, da se osredotoči na tisto, kar najbolje zna – na svoje poslovanje.

Zaključek: Varen in optimiziran korak v prihodnost

Kot ste videli, so davčne olajšave za s.p. pri vplačilih v PDPZ in določenih zavarovanjih za izpad dohodka resnična in oprijemljiva priložnost za izboljšanje vaše finančne situacije. Ne gre zgolj za izpolnjevanje zakonskih obveznosti, temveč za strateško odločitev, ki prinaša tako kratkoročne davčne prihranke kot tudi dolgoročno finančno varnost in mir. Moj namen je bil, da vam predstavim celoten spekter možnosti in vam pokažem, kako lahko z informiranimi odločitvami krmarite po kompleksnem svetu financ in zavarovanj.

Ne pozabite, da je vsak posameznik in vsako podjetje edinstveno, zato je individualno svetovanje ključno. Kar je optimalno za enega s.p., morda ni za drugega. Zato vas vabim, da se oglasite. Skupaj lahko analizirava vašo specifično situacijo, pregledava vaše obstoječe zavarovalne police in finančne obveznosti ter pripraviva prilagojen finančni model, ki bo maksimiziral vaše davčne prihranke in izboljšal vašo socialno varnost.

Ne pustite, da nevednost ali pomanjkanje časa ogrozi vašo finančno prihodnost. Izkoristite priložnosti, ki so vam na voljo. Veselim se, da vam bom lahko pomagala na tej poti do večje finančne svobode in varnosti. Skupaj lahko poskrbiva, da bo vaša poslovna pot uspešna in brezskrbna.

Pogosta vprašanja

Kateri znesek lahko največ vplačam v PDPZ za davčno olajšavo?

Za davčno olajšavo lahko v PDPZ vplačate največ 5,844 % bruto plače, določene z zakonom, vendar ne več kot 2.819,09 EUR letno (podatek za 2024). Ta znesek se vsako leto usklajuje, zato je priporočljivo preveriti aktualni podatek.

Ali so vsa zavarovanja za izpad dohodka davčno priznana?

Ne, niso vsa. Davčno priznana so običajno tista, ki krijejo trajno nezmožnost za delo, invalidnost (delno ali popolno) ali hude bolezni, ki imajo za posledico trajno izgubo delovne sposobnosti. Klasična kratkoročna bolniška zavarovanja niso davčno priznana.

Kakšna je razlika med PDPZ in klasičnim življenjskim zavarovanjem?

PDPZ je specifična oblika varčevanja za dodatno pokojnino z določenimi davčnimi ugodnostmi in omejitvami. Klasično življenjsko zavarovanje ima širše možnosti kritij (npr. smrt, doživetje), a davčne olajšave so lahko drugačne ali jih sploh ni, odvisno od tipa življenjskega zavarovanja in vključenih kritij.

Ali lahko s.p. prihrani pri davkih tudi z drugimi zavarovanji?

Poleg PDPZ in nekaterih zavarovanj za izpad dohodka, ki krijejo trajno nezmožnost, so davčno priznani tudi prispevki za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki pa niso del navedene tematike. Pomembno je preveriti vsak posamezni primer in zakonodajo.

Kje lahko preverim, ali je moje obstoječe zavarovanje davčno priznano?

Informacijo o davčni priznanosti vašega zavarovanja lahko pridobite pri vaši zavarovalnici, na FURS-u ali se posvetujete z zavarovalnim strokovnjakom oziroma davčnim svetovalcem. Zelo pomembno je prebrati splošne in posebne pogoje zavarovanja.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS-1)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) – Smernice in pojasnila

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  Dohodninska olajšava PDPZ: vračilo vsako leto

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  Država vrne do 5,84 % dohodnine: izkoristi maksimum

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  S.P. in dohodnina: znižaj svojo davčno osnovo

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  Varovalka vplačil ob invalidnosti brez doplačil

• 
  Primer: Pametna optimizacija

  Letni obračun premij: dokumentacija, ki vrne denar