Preskoči na vsebino
Petka Zavarovanja – logotipPETKAZavarovanja
Samoplačniška psihoterapija in davčne olajšave: S.P. vs. D.O.O.
Bolezen
  • Pametna optimizacija
Hude bolezni

Samoplačniška psihoterapija in davčne olajšave: S.P. vs. D.O.O.

V sodobnem, hitrem svetu je skrb za duševno zdravje vse pomembnejša. Mnogi se odločajo za samoplačniško psihoterapijo, a se ob tem poraja vprašanje, ali so ti stroški tudi davčno priznani. Zato sem se odločila podrobno raziskati to področje in vam ponuditi jasne smernice, še posebej, če ste samozaposleni (s.p.) ali lastnik podjetja (d.o.o.).

Petra Guštin · 14 min branja ·

Zadnjič posodobljeno:

Kako delam z vami: pregledam obstoječe police, odpravim podvajanja in poiščem najboljše razmerje cena–kritje, vključno z davčno optimizacijo.

Hitra Petka — 5 točk za hitro branje

Bistvo objave v 30 sekundah.

  • Psihoterapija je ključna za duševno zdravje, a davčno priznavanje je kompleksno.
  • Za s.p. je davčno priznavanje strožje, pogosto omejeno na zdravstvene storitve.
  • D.o.o. ima več manevrskega prostora, a le ob izpolnjevanju strogih pogojev (npr. sistematski pregledi).
  • Ključna je pravilna dokumentacija in utemeljitev stroška.
  • Ob ustrezni ureditvi lahko podjetja dosežejo znatne prihranke pri davku.

Zakaj je duševno zdravje ključnega pomena v poslovnem svetu?

V današnjem visoko konkurenčnem in dinamičnem poslovnem okolju je obvladovanje stresa, izgorelosti in drugih duševnih izzivov postalo nujnost. Učinkovitost, inovativnost in produktivnost posameznika so neposredno povezane z njegovim dobrim duševnim počutjem. Ne gre zgolj za osebno dobrobit; izgorelost ali duševne stiske lahko drastično zmanjšajo poslovno uspešnost, vodijo v pogostejše bolniške odsotnosti in zmanjšajo motivacijo.

Zavedanje o pomembnosti skrbi za duševno zdravje narašča, tako med posamezniki kot v podjetjih. Samoplačniška psihoterapija je za mnoge edina realna pot do pravočasne in ustrezne pomoči, saj so čakalne dobe v javnem zdravstvu pogosto predolge. Vendar pa je z njo povezan tudi finančni zalogaj, zato je pomembno raziskati vse možnosti, kako te stroške optimizirati oziroma jih morda celo davčno uveljavljati. Kot vaša zavarovalna strokovnjakinja z 20-letnimi izkušnjami menim, da je to področje, ki si zasluži vso našo pozornost.

Moje poslanstvo je, da vam pomagam razumeti kompleksnost zavarovalniškega in davčnega sveta, da lahko sprejemate informirane odločitve. V tokratni objavi se bomo poglobili v možnosti davčnega priznavanja stroškov samoplačniške psihoterapije, saj se podjetniki in samozaposleni pogosto srečujejo z vprašanjem, ali in kako lahko te stroške upoštevajo pri obračunu davka. Odgovori niso vedno enostavni in zahtevajo poznavanje specifičnih določb slovenske davčne zakonodaje.

Osnovna izhodišča: Psihoterapija kot strošek in davčna zakonodaja

Preden se lotimo podrobne primerjave, je ključno razumeti, kaj slovenska davčna zakonodaja generalno priznava kot odhodke. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakon o dohodnini (ZDoh-2) določata, da so odhodki priznani, če so potrebni za pridobivanje prihodkov. Pri tem pa je meja med osebnimi in poslovnimi stroški pogosto tanka, še posebej pri storitvah, ki so tesno povezane z zdravjem in dobrobitjo posameznika.

V primeru samoplačniške psihoterapije se zaplete predvsem vprašanje, ali gre za nujen strošek poslovanja ali za osebni strošek. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v preteklosti že podala nekatera pojasnila, ki sicer omogočajo določene interpretacije, vendar pa je vsak primer treba obravnavati individualno in ga ustrezno utemeljiti. Splošno pravilo je, da je davčno priznan le tisti strošek, ki je nedvomno povezan z opravljanjem dejavnosti in je v interesu podjetja oziroma s.p.-ja.

Pomeni pa to tudi, da stroški, ki so nastali zaradi osebne bolezni, niso kar avtomatsko priznani kot poslovni odhodki. Obstajajo sicer izjeme, predvsem pri preventivnih ukrepih in sistematskih pregledih, ki so določeni z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Vendar pa se psihoterapija pogosto ne uvršča neposredno v te kategorije, zato je potrebna previdna analiza in utemeljitev.

Davčno priznavanje stroškov za s.p.: Kje so meje?

Samostojni podjetniki (s.p.) se soočajo s specifičnimi izzivi, saj je njihovo poslovanje pogosto prepleteno z osebnim življenjem. Davčno priznavanje stroškov samoplačniške psihoterapije za s.p. je praviloma omejeno in strožje. V večini primerov FURS stroškov, kot je samoplačniška psihoterapija, ne priznava kot neposrednega odhodka, potrebnega za pridobivanje prihodkov s.p.-ja, razen če je ta psihoterapija izrecno določena kot del obveznih zdravstvenih pregledov ali rehabilitacije, ki so pogoj za opravljanje določene dejavnosti. To je določeno predvsem v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Izjema so lahko stroški, ki so povezani z izvajanjem obveznih preventivnih zdravstvenih pregledov, vključno s psihološkim testiranjem ali svetovanjem, ki jih zahteva zakonodaja ali specifična narava dela. Tudi v tem primeru mora biti povezava med psihoterapijo in naravo dela s.p.-ja izrecno dokazana in dokumentirana. Brez jasne in pravno utemeljene povezave s poslovanjem s.p.-ja, FURS takšnih stroškov ne priznava. To pomeni, da je za s.p. pridobitev davčne olajšave za samoplačniško psihoterapijo izjemno zahtevna in v večini primerov žal ni mogoča kot neposredni poslovni odhodek.

Obstajajo pa posredne možnosti, kot so nekatera prostovoljna zdravstvena zavarovanja, ki krijejo del stroškov psihoterapije. Vendar pa gre pri tem za stroške premije zavarovanja, ki pa prav tako niso avtomatsko davčno priznani kot odhodek s.p.-ja, razen v redkih izjemah (npr. če gre za kolektivno zavarovanje zaposlenih v s.p., čeprav samozaposleni v večini primerov nima formalno zaposlenih). Zato je za s.p. ključnega pomena, da se osredotoči na preventivne ukrepe in morebitne stroške psihoterapije, ki so nujni za izpolnjevanje zakonskih obveznosti, ter jih skrbno dokumentira. Kljub temu so možnosti za s.p. zelo omejene.

Davčno priznavanje stroškov za d.o.o.: Več priložnosti, a s pogoji

Družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) imajo v primerjavi s s.p. nekoliko več manevrskega prostora pri davčnem priznavanju stroškov, vključno s tistimi, povezanimi z zdravjem zaposlenih. Stroški samoplačniške psihoterapije za zaposlene so lahko davčno priznani kot odhodek podjetja, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki izhajajo iz davčne zakonodaje in prakse FURS. Ključno je, da so ti stroški v interesu podjetja in da so namenjeni izboljšanju delovne sposobnosti, zmanjšanju bolniških odsotnosti ali izboljšanju delovnega okolja. To mora biti jasno razvidno iz internega akta podjetja in ustrezne dokumentacije.

Ena od poti je, da d.o.o. zagotovi psihoterapijo kot del sistematskih zdravstvenih pregledov ali kot del programa promocije zdravja na delovnem mestu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in podzakonski akti določajo obveznost delodajalca, da skrbi za zdravje zaposlenih, vključno z duševnim. Če je psihoterapija del takšnega programa, ki ga podjetje določi v internih aktih in je namenjen vsem zaposlenim ali določeni skupini zaposlenih, potem so ti stroški lahko davčno priznani kot stroški dela. Pomembno je, da je program splošno dostopen in ne diskriminatoren.

FURS v svojih pojasnilih navaja, da so lahko stroški, ki jih delodajalec krije za medicinske storitve za svoje zaposlene, ki niso določene kot obvezni sistematski pregledi, davčno priznani, vendar se v tem primeru obravnavajo kot boniteta zaposlenca. To pomeni, da je na te stroške potrebno plačati vse prispevke in akontacijo dohodnine, kar pa ne predstavlja davčnega prihranka za podjetje, ampaj le prenos stroška. Vendar pa obstaja izjema, kadar podjetje krije stroške, ki so del zdravstvenih storitev (vključno s psihoterapijo), ki so namenjene odpravljanju posledic dela ali delovnega okolja, kar se mora jasno utemeljiti in dokumentirati. V tem primeru se obravnava kot strošek dela, ki ni boniteta.

Kaj je krito in kaj ni krito (primeri dobre prakse in opozorila)

**Krito (davčno priznano ob ustreznih pogojih):** * **Psihoterapija kot del obveznega sistematskega pregleda:** Če je psihološko testiranje ali svetovanje del obveznega zdravstvenega pregleda, ki ga določa ZVZD-1 in delodajalec. To velja tako za d.o.o. kot tudi za s.p. s zaposlenimi ali ob specifičnih poklicih. FURS tovrstne stroške priznava kot odhodek, ki ni boniteta. * **Psihoterapija kot del programa promocije zdravja na delovnem mestu:** Če d.o.o. sprejme interni akt o sistematični skrbi za duševno zdravje zaposlenih, ki vključuje možnost psihoterapije za vse zaposlene, in je to del širšega programa preprečevanja izgorelosti in stresa na delovnem mestu. Stroški so priznani kot stroški dela, ki niso boniteta, saj so v interesu podjetja za izboljšanje delovne sposobnosti in zmanjšanje absentizma. * **Specializirana psihoterapija za delovne težave:** Če je psihoterapija nujna za reševanje specifičnih delovnih težav, kot so izgorelost, mobing ali stres, ki izvirajo neposredno iz delovnega okolja, in je to dokazano s strokovnim mnenjem (npr. specialist medicine dela). V tem primeru mora biti izrecno določeno, da je to v interesu podjetja za ohranitev delovnega mesta in produktivnosti. Tudi to je strošek, ki se lahko obravnava kot odhodek, ki ni boniteta.

**Ni krito (davčno nepriznano ali boniteta):** * **Samoplačniška psihoterapija za osebne probleme:** Psihoterapija, ki je namenjena reševanju osebnih problemov (npr. partnerske težave, osebnostne motnje, ki niso neposredno povezane z delom) in ni del širšega programa promocije zdravja, v večini primerov ni davčno priznana kot odhodek, niti za s.p. niti za d.o.o. Izjema je, če podjetje to krije, vendar se potem obravnava kot boniteta za zaposlenca, na katero je potrebno plačati prispevke in davke. * **Psihoterapija brez ustrezne dokumentacije:** Vsak strošek, ki ni ustrezno dokumentiran (računi, strokovna mnenja, interni akti podjetja, ki utemeljujejo potrebo), ne bo priznan. Povezava med stroškom in poslovno dejavnostjo mora biti jasna in dokazljiva. * **Kritje stroškov za lastnika s.p. brez jasne poslovne utemeljitve:** Kot sem že omenila, so možnosti za lastnika s.p. izjemno omejene, razen če je psihoterapija nujna za izpolnjevanje zakonskih obveznosti njegove dejavnosti. Splošna psihoterapija za lastnika s.p. se obravnava kot osebni strošek. FURS je v preteklosti že jasno poudaril, da tovrstni stroški niso davčno priznani, če niso neposredno povezani z dejavnostjo podjetnika, še posebej, če podjetnik dela sam in si stroške krije sam zase.

Primerjava davčnih obremenitev: S.P. vs. D.O.O. in potencialni prihranki v evrih

Da bi lažje razumeli razlike, si poglejmo informativni primer izračuna. Predpostavimo, da letni strošek samoplačniške psihoterapije znaša 1.200 EUR (100 EUR na mesec).

**Scenario 1: S.P. (normiranec ali z dejanskimi stroški)** * **Davčno priznavanje:** V večini primerov strošek 1.200 EUR za s.p. ne bo davčno priznan. To pomeni, da s.p. te stroške plača iz svojega neto dohodka, po tem, ko je že plačal davke in prispevke. V praksi to pomeni, da mora s.p. ustvariti približno 2.000 do 2.500 EUR bruto prihodka (odvisno od stopnje obdavčitve in prispevkov), da mu ostane 1.200 EUR za kritje psihoterapije. Če bi bil strošek psihoterapije del davčno priznanih odhodkov, bi s.p. prihranil davek na dohodnino (25–50%, odvisno od dohodka) in prispevke (približno 38,2% od osnove). Ker pa strošek v večini primerov ni priznan, prihranka ni, in efektivna cena psihoterapije je višja, saj vključuje tudi del, ki bi sicer šel za davke in prispevke.

**Scenario 2: D.O.O. (ki lahko strošek davčno prizna kot odhodek, ki ni boniteta)** * **Davčno priznavanje:** Če d.o.o. vključi psihoterapijo v program promocije zdravja na delovnem mestu in to ustreza pogojem FURS, se strošek 1.200 EUR lahko obravnava kot davčno priznan odhodek podjetja. Davčna stopnja za dobiček podjetja je 19%. To pomeni, da podjetje z zmanjšanjem davčne osnove za 1.200 EUR prihrani 19% od 1.200 EUR, kar znaša 228 EUR. Poleg tega se strošek ne šteje kot boniteta, zato ni potrebno plačevati prispevkov in dohodnine za zaposlenca (kar bi bil dodatni strošek podjetja v višini vsaj 700-800 EUR na 1.200 EUR bruto bonitete). Efektivna cena psihoterapije za podjetje je tako 1.200 EUR - 228 EUR = 972 EUR.

**Scenario 3: D.O.O. (kjer se strošek obravnava kot boniteta)** * **Davčno priznavanje:** Če d.o.o. krije strošek psihoterapije, vendar to ni del obveznega ali promocijskega programa, se strošek 1.200 EUR obravnava kot boniteta. To pomeni, da mora podjetje na teh 1.200 EUR (bruto bonitete) plačati prispevke za socialno varnost (približno 16% na bruto boniteto, torej cca 192 EUR) in prispevke delojemalca (približno 22,1% od bruto bonitete, torej cca 265 EUR, ki se jih odvede od neto plače zaposlenca) ter akontacijo dohodnine za zaposlenca (odvisno od dohodka zaposlenca, npr. 25-50%). Efektivni strošek za podjetje je tako bistveno višji, saj vključuje 1.200 EUR stroška storitve, plus prispevke delodajalca. V tem primeru davčnega prihranka ni, temveč dodatni strošek obdavčitve bonitete.

Vloga internih aktov in dokumentacije: Ključ do uspešnega priznavanja

Ne glede na pravnoorganizacijsko obliko je ustrezna dokumentacija absolutno ključna za davčno priznavanje stroškov samoplačniške psihoterapije. Brez nje so možnosti za uspeh pred FURS-om minimalne. Za d.o.o. to pomeni predvsem sprejem internih aktov, ki jasno določajo politiko podjetja glede skrbi za duševno zdravje zaposlenih. Ti akti morajo vsebovati namen, cilje, obseg in postopke izvajanja programov promocije zdravja, vključno z možnostjo psihoterapije. Pomembno je, da so ti programi splošni in ne diskriminatorni ter da so na voljo vsem zaposlenim, ki izpolnjujejo določene kriterije, ne le izbranim posameznikom.

Interni akti lahko na primer določajo, da podjetje krije določeno število ur psihoterapije letno za zaposlene, ki se soočajo s stresom, izgorelostjo ali drugimi duševnimi izzivi, ki vplivajo na njihovo delovno učinkovitost. Ključno je, da je povezava med psihoterapijo in delovnim mestom jasno utemeljena. Potrebno je tudi zbirati račune za opravljene storitve, ki morajo biti izdani na podjetje, in morda tudi potrdila o udeležbi ali strokovna mnenja (ob upoštevanju varovanja osebnih podatkov).

Za s.p. je situacija še bolj zahtevna. Ker so možnosti za davčno priznavanje v večini primerov omejene, je ključno, da so morebitni stroški psihoterapije, ki bi jih s.p. želel uveljavljati, izrecno povezani z zakonsko določenimi obveznostmi (npr. obvezni specialistični pregledi, vključno s psihološkimi testiranji za določene poklice). Tudi v tem primeru je potrebna skrbna dokumentacija: naročilnice, računi, potrdila specialistov medicine dela in drugi dokumenti, ki potrjujejo zakonsko podlago stroška. Vsaka pomanjkljiva dokumentacija bo s strani FURS-a obravnavana kot osebni strošek, kar pomeni, da davčne olajšave ne bo.

Vloga zavarovalnic in prostovoljna zdravstvena zavarovanja

Čeprav se ta objava osredotoča predvsem na davčno priznavanje, ne smemo pozabiti na vlogo zavarovalnic. Nekatera prostovoljna zdravstvena zavarovanja, ki jih ponujajo zavarovalnice (npr. dodatna zdravstvena zavarovanja ali zavarovanja za specialistične preglede), lahko krijejo določene stroške psihoterapije ali psihiatričnih pregledov. Pomembno je, da natančno preberete pogoje posamezne police, saj se kritja med zavarovalnicami močno razlikujejo. Nekatere police lahko krijejo določeno število ur psihoterapije letno, druge le specialistične preglede pri psihiatru, ne pa tudi dolgotrajne psihoterapije.

Kot vaša zavarovalna strokovnjakinja vam svetujem, da preverite možnosti in pogoje različnih zavarovalnic. Čeprav premije teh zavarovanj praviloma niso davčno priznane kot poslovni odhodek (razen za podjetja, ki jih krijejo kot boniteto za zaposlence ali v okviru splošnih ugodnosti), pa lahko zmanjšajo finančno breme samoplačniške psihoterapije. Pomembno je tudi vedeti, da pogoje ene zavarovalnice nikoli ne smemo enačiti s splošnimi pravili ali zakonodajo; vsaka zavarovalnica ima svoja specifična kritja in izključitve.

Za podjetja (d.o.o.) je lahko smiselno razmisliti o sklenitvi kolektivnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj za zaposlene, ki vključujejo kritje za duševno zdravje. V tem primeru se premije prav tako obravnavajo kot boniteta (razen v redkih izjemah), vendar zaposlenim omogočijo lažji dostop do storitev, s čimer podjetje posredno prispeva k njihovemu dobremu počutju in s tem tudi k svoji produktivnosti. Vedno pa je treba pretehtati stroške in koristi ter se posvetovati z davčnim svetovalcem in zavarovalnim agentom, da najdete optimalno rešitev.

Zaključek in priporočila: Pot do davčne optimizacije in boljšega duševnega zdravja

Skrb za duševno zdravje je naložba, ki se dolgoročno obrestuje tako posameznikom kot podjetjem. Čeprav je davčno priznavanje stroškov samoplačniške psihoterapije v Sloveniji kompleksno in ne vedno enostavno, obstajajo določene poti za optimizacijo, predvsem za družbe z omejeno odgovornostjo. Ključno je razumevanje zakonodaje, natančna dokumentacija in jasna utemeljitev povezave med stroškom in poslovno dejavnostjo.

Za s.p. so možnosti za davčno priznavanje stroškov psihoterapije neposredno kot odhodka omejene in praviloma vezane na zakonske obveznosti. Za d.o.o. pa se odpira več priložnosti, zlasti prek programov promocije zdravja na delovnem mestu, ki so sistemsko urejeni z internimi akti in so na voljo vsem zaposlenim. S tem se lahko dosežejo znatni prihranki pri davku na dobiček in se izogne obdavčitvi bonitete.

Kot vaša zanesljiva partnerka v zavarovalništvu vam toplo priporočam, da se o teh vprašanjih vedno posvetujete s strokovnjaki – davčnim svetovalcem za davčne zadeve in z mano za možnosti zavarovanj. Skupaj lahko poiščemo rešitve, ki bodo ustrezale vašim specifičnim potrebam in vam pomagale optimizirati tako vaše finance kot tudi poskrbeti za vaše dragoceno duševno zdravje.

Primer iz prakse

Ana in Luka: Izgorelost in vpliv na poslovanje

Brez ustreznega zavarovanja
Ana, lastnica uspešnega s.p. (svetovalne storitve), se je soočala z izgorelostjo zaradi prekomernega dela. Odločila se je za samoplačniško psihoterapijo, kar jo je stalo 1.500 EUR letno. Ker ni bilo jasne zakonske podlage za davčno priznavanje teh stroškov za s.p., so se obravnavali kot osebni strošek. To pomeni, da je morala Ana najprej plačati davke in prispevke na svoj dohodek, šele nato je iz neto sredstev poravnala stroške psihoterapije. Efektivno je morala ustvariti okoli 2.500 EUR bruto prihodka, da je imela na voljo 1.500 EUR za psihoterapijo. Njen s.p. zaradi izgorelosti ni deloval optimalno, kar se je kazalo v padcu prihodkov za 15%, in izgubila je dve pomembni stranki. Kljub pomoči je bila finančna obremenitev velika, saj ni mogla zmanjšati svoje davčne osnove.
Z ustreznim zavarovanjem
Luka, direktor manjšega d.o.o. (IT podjetje z 10 zaposlenimi), je pri zaposlenih opazil naraščanje stresa in izgorelosti. Zavedajoč se pomembnosti duševnega zdravja, je podjetje sprejelo interni akt o promociji zdravja na delovnem mestu, ki je vključeval možnost petih ur samoplačniške psihoterapije letno za vsakega zaposlenega. Za enega zaposlenega, ki je bil zaradi stresa na robu izgorelosti, so stroški znašali 1.500 EUR letno. Ker je bila psihoterapija del sistemskega programa in utemeljena kot pomembna za ohranjanje delovne sposobnosti, so bili stroški davčno priznani kot odhodek podjetja, ki ni boniteta. Podjetje je na ta način zmanjšalo davčno osnovo za 1.500 EUR in prihranilo 19% davka na dobiček (285 EUR). Poleg tega je zaposlenec dobil nujno pomoč, se hitro vrnil k polni delovni zmožnosti, produktivnost oddelka se je izboljšala in podjetje se je izognilo dolgotrajni bolniški odsotnosti, kar bi povzročilo veliko večje stroške. Efektivni strošek psihoterapije za podjetje je bil 1.500 EUR – 285 EUR = 1.215 EUR, kar je bistveno manj kot bi bil strošek bolniške odsotnosti in obdavčitve bonitete.

Primer je ilustrativen in povzet po tipičnih situacijah iz prakse. Kritja, izključitve in postopki se med zavarovalnicami razlikujejo.

Pogosta vprašanja

Ali lahko s.p. stroške psihoterapije v celoti odšteje od davčne osnove?
V večini primerov ne. S.p. lahko stroške psihoterapije odšteje le, če so ti izrecno del zakonsko določenih obveznih zdravstvenih pregledov, povezanih z njegovo dejavnostjo. Splošna samoplačniška psihoterapija za osebne probleme ni davčno priznan odhodek.
Kako d.o.o. davčno prizna stroške psihoterapije, ne da bi se štele za boniteto?
D.o.o. lahko stroške prizna, če so del programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki je določen z internim aktom, na voljo vsem zaposlenim in je utemeljen z izboljšanjem delovne sposobnosti ali zmanjšanjem tveganj v podjetju.
Kakšna je razlika v obravnavi stroškov med s.p. in d.o.o. pri FURS-u?
S.p. se obravnava bolj restriktivno, saj je podjetnik pogosto izenačen s fizično osebo, zato so osebni stroški ločeni. D.o.o. ima več možnosti za vključitev stroškov v poslovne odhodke, če so ti v interesu podjetja in so ustrezno dokumentirani.
Ali dodatno zdravstveno zavarovanje krije psihoterapijo?
Nekatera prostovoljna dodatna zdravstvena zavarovanja lahko krijejo določene stroške psihoterapije ali psihiatričnih pregledov, vendar se kritja med zavarovalnicami močno razlikujejo. Vedno preverite pogoje konkretne police.
Kateri dokumenti so ključni za davčno priznavanje stroškov psihoterapije?
Ključni so interni akti podjetja, ki določajo programe promocije zdravja, računi za opravljene storitve (izdani na podjetje), strokovna mnenja, ki utemeljujejo povezavo s potrebami dela, in dokazila o izpolnjevanju zakonskih zahtev.

Viri in reference

  • Uradni list RS – Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
  • Uradni list RS – Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
  • Uradni list RS – Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
  • Pojasnila Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) glede davčnega priznavanja stroškov izobraževanja in zdravstvenih storitev

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

Priporočeno branje

Petkin letni pregled polic

Rezervirajte vaš redni letni 15-minutni pregledni pogovor

Če vas je ta tema pritegnila, jo pri pregledu obravnavava konkretno na vaših policah — v okviru področja Bolezen. Pogovor je informativne narave, brez ponudbe in brez obveznosti.

Rezervirajte letni pregled Imam vprašanje

Vsebina objave je splošna informacija in ne osebno svetovanje; veljajo pogoji posamezne police.