Dom za starejše: Kdo pokrije razliko, ko pokojnina ne zadošča?

Zakaj se o dolgotrajni oskrbi pogovarjamo že danes?

Jaz, Petra, se s strankami pogovarjam o vseh vidikih njihove finančne prihodnosti. Pogosto pa opazim, da je tema dolgotrajne oskrbe tista, ki jo ljudje najraje odložijo. Verjetno zato, ker si težko predstavljamo, da bomo nekoč potrebovali pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih, ali pa se nam zdi to breme daleč v prihodnosti. Toda dejstvo je, da se povprečna življenjska doba podaljšuje, s tem pa raste tudi verjetnost, da bomo v starosti potrebovali pomoč bodisi doma bodisi v institucionalni oskrbi.

To ni zgolj vprašanje osebnega udobja, ampak predvsem resno finančno vprašanje, ki lahko močno vpliva na celotno družino. Stroški dolgotrajne oskrbe v Sloveniji niso zanemarljivi in lahko hitro presežejo zmožnosti posameznika ali celo celotne družine. Zato je ključno, da se o tem pogovorimo, preden je prepozno. Ne gre za strašenje, temveč za odgovorno načrtovanje, ki vam bo omogočilo mirno starost in razbremenilo vaše najbližje.

Moje izkušnje kažejo, da so ljudje, ki so se pravočasno posvetili temu vprašanju, veliko bolj mirni. Vedo, da so poskrbeli zase in za svoje otroke. Tisti, ki so odlašali, pa se pogosto znajdejo v stiski, ko je potreba po oskrbi že tukaj. Takrat so možnosti ukrepanja omejene in rešitve so bistveno težje dosegljive. Zato vas vabim, da skupaj razmislimo o tem, kako se na ta izziv kar najbolje pripraviti.

Realnost stroškov: Koliko stane dom za starejše v Sloveniji?

Poglejmo si konkretne številke, saj te najbolje pokažejo razsežnost problema. Povprečna pokojnina v Sloveniji se giblje okoli 800 do 900 evrov. Vendar pa se stroški bivanja v domu za starejše, odvisno od lokacije, vrste sobe (eno- ali dvoposteljna) in stopnje oskrbe (od I do V), lahko gibljejo od 800 pa vse do 1.500 evrov ali celo več na mesec. To pomeni, da v mnogih primerih pokojnina komaj pokrije ali celo ne pokrije niti osnovnih stroškov. In to je problem, ki ga ne smemo ignorirati.

Sama sem se srečala s primeri, kjer so mesečni stroški oskrbe za osebo z demenco v določeni regiji znašali okoli 1.300 evrov. Če ima posameznik pokojnino 850 evrov, to pomeni, da vsak mesec primanjkuje 450 evrov. In ta razlika se mora nekje pokriti. Več o tem, kdo to razliko plača, bomo govorili v nadaljevanju, vendar je že zdaj jasno, da to ni majhen znesek, še posebej, če je potreba po oskrbi dolgotrajna, kar lahko traja tudi več let.

Ti zneski so zgolj informativni primeri izračunov in se lahko razlikujejo. Zato je pomembno, da se pozanimate o specifičnih cenah v domovih, ki vas zanimajo. A ne glede na to, ali je cena 1.000, 1.200 ali 1.500 evrov, je sporočilo jasno: finančni izziv je realen in potrebuje rešitev. Ne pozabite, da poleg osnovnih stroškov bivanja in oskrbe lahko nastanejo še dodatni stroški, kot so zdravila, medicinski pripomočki, fizioterapija ali frizer, ki niso vedno vključeni v osnovno ceno.

Pomembno je tudi vedeti, da se stroški domov za starejše redno usklajujejo in večinoma rastejo, saj sledijo inflaciji in naraščajočim stroškom dela v zdravstvu in socialnem varstvu. To pomeni, da se lahko finančna luknja s časom še poveča, če ne ukrepamo.

Zakonska obveznost: Kdo krije razliko po slovenski zakonodaji?

Tukaj se stvari zapletejo, saj v igro vstopi slovenska zakonodaja, natančneje Družinski zakonik in Zakon o socialnem varstvu (ZSV). Po slovenski zakonodaji imajo polnoletni otroci, in v določenih primerih tudi drugi sorodniki, zakonsko obveznost preživljanja staršev, če ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje. To vključuje tudi stroške dolgotrajne oskrbe v domu za starejše, če pokojnina posameznika ne zadošča. To ni zgolj moralna obveznost, ampak pravna, ki jo je možno uveljaviti tudi prek sodišča.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2021 izdalo pojasnilo glede uveljavljanja pravice do storitev institucionalnega varstva. Določeno je, da se obveznost plačila razlike, če pokojnina ali drugi dohodki posameznika ne zadoščajo, prenese na družinske člane, ki so po zakonu dolžni preživljati (Družinski zakonik, 185. člen). To so predvsem otroci, pa tudi zakonec. Pri tem se upošteva tudi premoženjsko stanje zavezancev za preživljanje. Obstajajo določene omejitve – na primer, zavezancem mora ostati določen minimalni znesek sredstev za njihovo lastno preživetje in preživetje njihovih družinskih članov, preden so dolžni prispevati za starše. V praksi to pomeni, da socialna služba pregleda dohodke in premoženje otrok ter jim določi višino prispevka, ki ga morajo plačevati mesečno.

To je pomembna točka, saj se mnogi ne zavedajo te zakonske obveznosti, dokler se ne znajdejo v situaciji, ko morajo plačevati. Ne gre za prostovoljno odločitev, temveč za zakonsko določeno dolžnost. In te obveznosti se ne da izogniti, razen če se lahko dokaže, da oseba ni sposobna preživljanja staršev ali če so izpolnjeni pogoji za izvzetje, ki so zelo redki. Zato je razumevanje teh določil ključnega pomena za vsakega posameznika in družino.

Kaj pomeni obveznost preživljanja za otroke?

Za otroke to pomeni, da lahko nenadoma prevzamejo precejšnje finančno breme. Če se starš znajde v domu za starejše in njegova pokojnina ne zadošča, lahko vsak od otrok mesečno prispeva več sto evrov. Predstavljajte si, da imate tri otroke, ki so že sami finančno obremenjeni s krediti, družinami in otroki. Nenadoma morajo vsak mesec odšteti 200, 300 ali celo več evrov za starševsko oskrbo. To lahko močno vpliva na njihov življenjski standard in finančno stabilnost.

Pogosto se zgodi, da so otroci ob nastanku te situacije presenečeni in nepripravljeni. Morda imajo lastne otroke, ki so še v šoli ali na fakulteti, in že tako težko shajajo s stroški. Dodatna finančna obremenitev za starševsko oskrbo lahko povzroči velik stres in tudi trenja znotraj družine. Včasih se pojavi tudi vprašanje pravičnosti, če je eden od otrok bolj premožen in je zato določen, da prispeva več.

Cilj ni ustvarjati občutka krivde ali strahu, ampak ozavestiti, da ima lahko nepremišljeno načrtovanje daljnosežne posledice. Moja vloga je, da vam pomagam najti rešitve, ki bodo zaščitile tako vas kot vaše otroke pred takšnimi finančnimi šoki. Obstajajo načini, kako se na to pripraviti, in prav o tem se bomo pogovarjali v nadaljevanju.

Zakaj se država ne more v celoti zanašati na nov Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk)?

V zadnjih letih je bilo veliko govora o novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ki naj bi prinesel celovito sistemsko rešitev za financiranje in organizacijo dolgotrajne oskrbe. Ta zakon je bil sprejet, vendar je bil kasneje večkrat spreminjan in njegovo polno uveljavitev spremljajo številni izzivi in zamude. Trenutno se pričakuje, da bo celovito zaživel šele v prihodnjih letih, in tudi takrat bo najverjetneje pokril le del stroškov, ne pa celotne storitve, kot si mnogi predstavljajo.

Glavni cilj ZDOsk je izboljšati dostopnost in kakovost storitev dolgotrajne oskrbe ter zagotoviti stabilnejše financiranje. Vendar pa je realnost taka, da bo verjetno uvedel obvezno prispevno stopnjo, ki bo namenjena za dolgotrajno oskrbo, a bo ta prispevek pokril zgolj del stroškov. To pomeni, da tudi ob polni uveljavitvi zakona posameznik ali njegovi otroci verjetno še vedno ne bodo v celoti razbremenjeni finančnih bremen. Mnogi se namreč nadejajo, da bo država popolnoma prevzela stroške, kar pa je ob trenutnem stanju javnih financ in demografskih trendih malo verjetno.

Moje strokovno mnenje je, da se na državo in novi zakon ne smemo zanašati kot na edino rešitev. Zakonodajni procesi so dolgotrajni in negotovi, spreminjajo se vlade, prednostne naloge in finančne zmožnosti države. Zato je pametno vzeti stvari v svoje roke in se na dolgotrajno oskrbo pripraviti tudi z individualnimi rešitvami, ki vam zagotavljajo večjo varnost in predvidljivost. Ne moremo si privoščiti čakanja in upanja na rešitev, ki morda ne bo zadostna ali pa bo prišla prepozno.

Zavarovanje dolgotrajne oskrbe: Vaša rešitev za mirno starost

Kaj torej storiti, da se izognemo finančnemu bremenu za nas in naše otroke? Ena izmed najbolj učinkovitih in strateških rešitev je zavarovanje dolgotrajne oskrbe. To je zavarovanje, ki vam izplača dogovorjeno mesečno rento ali določen znesek za pokritje stroškov oskrbe, ko se znajdete v situaciji, ko potrebujete pomoč pri vsakdanjih opravilih, kot so hranjenje, oblačenje, umivanje ali premikanje.

Glavna prednost zavarovanja dolgotrajne oskrbe je, da finančno razbremeni vas in vaše najbližje. Ko se zgodi dogodek, ki zahteva dolgotrajno oskrbo, zavarovalnica izplačuje rento, ki se uporabi za plačilo doma za starejše, oskrbe na domu ali drugih storitev. To pomeni, da vam ni treba poseči v svoje prihranke, prodajati nepremičnin ali obremenjevati otrok. Zavarovanje vam omogoča dostojno in kakovostno življenje v starosti, ne da bi bili odvisni od tuje pomoči ali finančnih zmožnosti družine.

Predstavljajte si scenarij: vi ali vaš partner potrebujeta dolgotrajno oskrbo. Namesto da bi vaši otroci iskali denar, jim zavarovanje omogoči, da se osredotočijo na to, da vam nudijo čustveno podporo, namesto da bi se ukvarjali z birokracijo in iskanjem finančnih sredstev. To je izjemno pomembno za ohranjanje kakovostnih družinskih odnosov in preprečevanje nepotrebnih konfliktov, ki so pogosto povezani s finančnimi težavami. Pomembno je tudi, da se to zavarovanje sklene pravočasno, saj se s starostjo povečujejo tako verjetnost nastanka potrebe po oskrbi kot tudi stroški zavarovanja. Zato je najcenejše in najbolj učinkovito skleniti ga, ko ste še mladi in zdravi.

Kaj je krito in kaj ni krito z zavarovanjem dolgotrajne oskrbe?

Pomembno je razumeti, kaj zavarovanje dolgotrajne oskrbe krije in česa ne, saj se pogoji med zavarovalnicami lahko razlikujejo. Na splošno je krito izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote (rente) v primeru, da zavarovanec postane odvisen od tuje pomoči pri izvajanju določenega števila osnovnih življenjskih aktivnosti (npr. hranjenje, oblačenje, umivanje, premeščanje, nadzor nad odvajanjem). Ponavadi je pogoj, da potrebujete pomoč pri vsaj dveh ali treh od šestih določenih aktivnosti (ADL – Activities of Daily Living). Kritje velja tudi v primeru kognitivnih okvar, kot je demenca, ki zahtevajo stalni nadzor.

**Kaj je krito (informativno):**

1. **Izplačilo mesečne rente:** Ko ste diagnosticirani kot oseba, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo (pogoj je odvisnost od tuje pomoči pri vsaj 2–3 ADL-jih).

2. **Financiranje oskrbe:** Denar lahko uporabite za plačilo doma za starejše, oskrbe na domu, dnevnice za sorodnika, ki vas oskrbuje, ali za prilagoditve bivalnega okolja.

3. **Kognitivne okvare:** Kritje v primeru diagnoze bolezni, kot je demenca, ki povzroča kognitivno okvaro in potrebo po stalnem nadzoru.

4. **Vodenje dokumentacije in svetovanje:** Nekatere police vključujejo tudi pomoč pri iskanju primernih institucij ali oskrbovalcev.

**Kaj ni krito (informativno):**

1. **Obstoječe bolezni:** Zavarovanje ponavadi ne krije stanj, ki so obstajala že ob sklenitvi zavarovanja (predhodne bolezni ali poškodbe).

2. **Kratkotrajna oskrba:** Ne krije kratkotrajne pomoči ali okrevanja po akutni bolezni/poškodbi, ki ne vodi v trajno odvisnost od tuje pomoči (npr. zlom noge z okrevanjem v nekaj mesecih).

3. **Zloraba alkohola/drog:** Nekatere police izključujejo potrebo po oskrbi, ki je posledica zlorabe alkohola, drog ali samomorilnih poskusov.

4. **Vojna in terorizem:** Klasične izključitve, ki veljajo za večino zavarovanj.

Vedno je nujno natančno prebrati splošne pogoje zavarovanja in se posvetovati z zavarovalnim strokovnjakom, kot sem jaz, da razumete vse podrobnosti in izberete polico, ki ustreza vašim potrebam.

Zakaj je pomembno, da z zavarovanjem dolgotrajne oskrbe začnemo zgodaj?

Če razmišljate o zavarovanju dolgotrajne oskrbe, je čas ključen dejavnik. Mlajši ko ste in boljše kot je vaše zdravje ob sklenitvi zavarovanja, nižje bodo vaše mesečne premije. Zavarovalnice ocenjujejo tveganje na podlagi vaše starosti in zdravstvenega stanja. Oseba, ki sklene zavarovanje pri 40 letih, bo plačevala bistveno manj kot nekdo, ki se zanj odloči pri 60 letih. Poleg tega pa se s starostjo povečuje tudi tveganje za razvoj zdravstvenih težav, ki lahko otežijo ali celo preprečijo sklenitev takšnega zavarovanja.

Nadalje, ko ste mladi in zdravi, imate večjo izbiro produktov in boljše pogoje. Če se odločite za zavarovanje šele, ko se že pojavijo prve zdravstvene težave, je možno, da vas zavarovalnica zavrne ali pa vam ponudi polico z visokimi premijami in številnimi izključitvami. Ne pozabimo, da zavarovanje dolgotrajne oskrbe ne začne veljati takoj, ampak ima običajno čakalno dobo, ki je lahko nekaj mesecev ali celo leto. To pomeni, da če se odločite prepozno, boste morda potrebovali oskrbo, preden bo zavarovanje začelo izplačevati.

Zgodnje ukrepanje vam omogoča dolgoročno finančno stabilnost in mir v prihodnosti. Mesečna premija, ki jo plačujete že od zgodnjih let, je lahko primerljiva s ceno jutranje kave, vendar vam zagotavlja varnost v višini več sto ali tisoč evrov mesečno, ko jo boste resnično potrebovali. To je naložba v vašo prihodnost in prihodnost vaše družine, ki se obrestuje na več ravneh. Ne odlašajte, saj vsako leto čakanja prinaša višjo ceno in večje tveganje.

Praktični primer: Gospa Ana in njeni otroci

Dovolite mi, da z vami delim resničen, a anonimen primer, ki ilustrira vse, o čemer sem govorila. Gospa Ana, upokojenka, stara 85 let, je pred nekaj leti doživela možgansko kap, ki ji je pustila trajne posledice. Postala je odvisna od tuje pomoči pri praktično vseh osnovnih življenjskih aktivnostih. Njena pokojnina je znašala 820 evrov. Najprej so jo poskušali oskrbeti doma, vendar je bila situacija prezahtevna za njena otroka, sina in hčerko, ki sta oba imela svoje družine in službe. Odločili so se za dom za starejše.

V domu, ki je bil primeren za njeno stanje, je mesečna cena oskrbe, vključno z bivalnimi stroški in strokovno nego, znašala 1.250 evrov. Ko so odbili Anino pokojnino, je primanjkovalo 430 evrov na mesec. Socialna služba je nato preverila dohodke Aninih otrok. Ugotovljeno je bilo, da sta oba zavezanca za preživljanje in da sta sposobna kriti razliko. Tako sta morala sin in hčerka vsak mesec prispevati po 215 evrov. Za oba je to bil precejšen finančni udar, saj sta imela že sama kredite za hišo in otroka na fakulteti. Obe družini sta morali precej spremeniti svoje finančne navade in se odpovedati nekaterim načrtovanim naložbam.

Če bi gospa Ana pred leti sklenila zavarovanje dolgotrajne oskrbe z mesečno rento 500 evrov, bi bila situacija popolnoma drugačna. Zavarovalnica bi izplačevala rento, ki bi v celoti pokrila primanjkljaj in celo pustila nekaj sredstev za dodatne stroške. Otroka bi bila razbremenjena in bi se lahko posvetila gospe Ani brez skrbi, kje bosta dobila denar. Ta primer jasno kaže, kako pomembno je pravočasno razmišljanje in ukrepanje, da se zaščitimo pred nepredvidenimi, a povsem verjetnimi scenariji.

Možnosti varčevanja in kombiniranja rešitev

Poleg zavarovanja dolgotrajne oskrbe obstajajo tudi druge možnosti varčevanja, ki vam lahko pomagajo pri pripravi na morebitne stroške v starosti. Sem spadajo različne oblike naložbenih varčevanj, kot so vzajemni skladi, skladi življenjskega cikla ali bančni depoziti. Pomembno je, da začnete varčevati čim prej, saj se s časom obrestujejo tudi manjši mesečni zneski. Izbrana oblika varčevanja naj bo prilagojena vaši toleranci do tveganja in časovnemu horizontu.

Kombinacija zavarovanja in varčevanja je pogosto najbolj optimalna rešitev. Zavarovanje dolgotrajne oskrbe vam zagotavlja varnost in stabilen priliv sredstev v primeru, da se potreba po oskrbi pojavi, medtem ko vam varčevanje omogoča, da si ustvarite dodatno finančno rezervo za morebitne specifične potrebe ali višji standard oskrbe, ki ga zavarovanje morda ne pokrije v celoti. S tem pristopom ste zaščiteni na obeh frontah – pred nenadnim finančnim šokom in za dosego želenega nivoja udobja v starosti.

Pri načrtovanju je ključno upoštevati tudi inflacijo. Stroški domov se s časom povečujejo, zato je pomembno, da vaša varčevanja in zavarovalna vsota sledijo tej rasti. Nekatera zavarovanja dolgotrajne oskrbe ponujajo tudi možnost indeksacije, kar pomeni, da se zavarovalna vsota letno povečuje, s tem pa se ohranja njena realna vrednost. Ne glede na izbrano rešitev je najpomembneje, da se aktivno lotite načrtovanja in ne prepustite stvari naključju.

Zaključek: Prevzemite nadzor nad svojo prihodnostjo

Razmislek o dolgotrajni oskrbi in morebitnih stroških doma za starejše ni prijeten, a je nujen del odgovornega finančnega načrtovanja. Kot sem vam poskušala prikazati, ne gre zgolj za vprašanje posameznika, ampak za finančno varnost celotne družine. Zavedanje o zakonskih obveznostih preživljanja staršev in realnosti stroškov je prvi korak k rešitvi. Drugi korak pa je aktivno iskanje in izbira rešitev, ki vam ustrezajo.

Zavarovanje dolgotrajne oskrbe je sodoben in učinkovit način, kako se zaščititi pred tem tveganjem. Omogoča vam, da ohranite dostojanstvo v starosti, ne da bi bili finančno breme svojim otrokom. Poleg tega vam omogoča, da izbirate med različnimi možnostmi oskrbe in si zagotovite kakovostno življenje, ne glede na to, kje boste potrebovali pomoč.

Ne odlašajte! Čim prej začnete razmišljati o tem in ukrepati, tem ceneje in lažje bo. Jaz sem tukaj, da vam pomagam pri tej pomembni odločitvi. Z veseljem vam bom svetovala, pojasnila vse možnosti in skupaj z vami našla rešitev, ki bo najbolje ustrezala vašim potrebam in pričakovanjem. Pokličite me ali mi pišite, da se pogovorimo o vaši mirni in varni prihodnosti.

Pogosta vprašanja

Ali moram resnično plačati za staršev dom, če njegova pokojnina ne zadošča?

Da, po slovenski zakonodaji imate polnoletni otroci zakonsko obveznost preživljanja staršev, če ti nimajo dovolj sredstev. To vključuje tudi kritje stroškov dolgotrajne oskrbe v domu za starejše, če pokojnina ne zadostuje.

Kako se določi, koliko moram prispevati za dom?

Višino prispevka določi center za socialno delo na podlagi vaših dohodkov in premoženja, pri čemer upošteva tudi vaše lastne življenjske stroške in preživljanje vaših družinskih članov. Obstajajo določeni zakonski minimumi, ki vam morajo ostati.

Ali novi Zakon o dolgotrajni oskrbi rešuje ta problem?

Novi zakon je v fazi uveljavljanja in bo verjetno prinesel sistemsko rešitev, vendar je malo verjetno, da bo v celoti pokril vse stroške. Še vedno bo potrebna individualna finančna skrb in doplačila, zato se ne zanašajte zgolj na državo.

Kaj je zavarovanje dolgotrajne oskrbe?

To je zavarovanje, ki vam ob nastanku potrebe po dolgotrajni oskrbi (zaradi bolezni, poškodbe, demence) izplačuje dogovorjeno mesečno rento. Ta renta je namenjena pokrivanju stroškov oskrbe bodisi v domu za starejše ali na domu in tako razbremeni vas in vaše otroke.

Kdaj je najboljši čas za sklenitev zavarovanja dolgotrajne oskrbe?

Najboljši čas je čim prej, ko ste še mladi in zdravi. Mlajši ko ste, nižje so mesečne premije. S starostjo se povečujejo tako premije kot tveganje, da zavarovanja sploh ne boste mogli skleniti zaradi obstoječih zdravstvenih težav.

Viri in reference

• Družinski zakonik (UL RS, št. 14/19)
• Zakon o socialnem varstvu (UL RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/23 – ZDOsk-B)
• Zakon o dolgotrajni oskrbi (UL RS, št. 100/21, 126/21 – ZUP-E, 137/22, 114/23)
• Pojasnilo MDDSZ glede uveljavljanja pravice do storitev institucionalnega varstva (julij 2021)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Dom starejših: koliko stane in od kod denar

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Pokojninska vrzel v praksi: plača 1.600 €, pokojnina 900 €

• 
  Primer: Praktični nasveti

  »Imam hišo, to je moja pokojnina«: zakaj ta stavek ne drži

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Diagnoza raka: finančna stabilnost, ko se svet obrne na glavo

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Največje darilo odraslim otrokom: vaša finančna samostojnost