Vaša finančna samostojnost: Največje darilo otrokom

Zakaj je finančna samostojnost v starosti ključna?

Kot Petra, ki že dve desetletji spremlja življenjske zgodbe, vem, da si vsak starš želi najboljše za svoje otroke. Želimo jim dati krila, da poletijo, ne pa, da jih obremenjujemo z lastnimi izzivi. Eden največjih strahov mnogih odraslih je, da bodo v starosti postali finančno breme svojim otrokom. To ni le abstraktna skrb, temveč zelo realna možnost, če ne poskrbimo vnaprej. Javni pokojninski sistem, čeprav nujen, je zasnovan bolj kot socialni korektiv in ne kot zagotovilo za udobno jesen življenja. Dejstvo je, da povprečna starostna pokojnina v Sloveniji komaj dosega raven, ki omogoča dostojno preživetje, še manj pa plačevanje dragega bivanja v domu za starejše ali oskrbe na domu.

Predstavljajte si, da bi vaši otroci morali vsak mesec prispevati več sto evrov za vaše bivanje v domu, medtem ko si sami ustvarjajo družino, odplačujejo kredite in varčujejo za svojo prihodnost. To je breme, ki ga nihče ne želi naložiti svojim najdražjim. Zato je razmišljanje o lastni finančni samostojnosti v starosti dejanje ljubezni in odgovornosti do svojih otrok. Ko si zagotovite dovolj sredstev za svoje potrebe, vključno z morebitno dolgotrajno oskrbo, jim podarite svobodo, da živijo svoje življenje brez skrbi za vaše preživetje. To ni egoistično, temveč globoko altruistično dejanje. Gre za to, da ohranite svojo neodvisnost in jim omogočite, da se osredotočijo na lastno srečo in razvoj, namesto da jih postavljate v vlogo vašega finančnega skrbnika.

Realna slika slovenskega pokojninskega sistema

Poglejmo dejstva. Javni pokojninski sistem v Sloveniji, ki ga določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), temelji na medgeneracijski solidarnosti. To pomeni, da današnji delovno aktivni prebivalci financirajo pokojnine današnjim upokojencem. Ta sistem je pod velikim pritiskom zaradi staranja prebivalstva – vedno manj delovno aktivnih ljudi financira vedno več upokojencev. Posledično so pokojnine v povprečju razmeroma nizke. Trenutno se povprečna starostna pokojnina giblje nekje med 800 in 900 evri, odvisno od delovne dobe in vplačanih prispevkov. Za mnoge to ni niti približno dovolj za kritje vseh življenjskih stroškov, še posebej, če se pojavijo potrebe po dodatni negi ali zdravstvenih storitvah.

Zavedati se moramo, da ZPIZ-2 zagotavlja osnovno raven varnosti, ne pa udobja. Če ste navajeni določenega življenjskega standarda, boste ob upokojitvi verjetno doživeli precejšen padec prihodkov. To ni kritika sistema, ampak realnost, ki jo moramo sprejeti in se nanjo pripraviti. Na to opozarja tudi Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki omogoča dopolnilna zavarovanja, saj se zaveda omejitev javnega sistema. Ne smemo se zanašati izključno na državo, da bo poskrbela za našo prihodnost. Samoiniciativa in aktivno načrtovanje sta ključna, če želimo ohraniti svojo finančno neodvisnost in se izogniti odvisnosti od otrok ali javnih socialnih storitev, ki so pogosto preobremenjene in omejene.

Koliko denarja zares potrebujete za starost?

To je vprašanje, na katerega ni enoznačnega odgovora, saj je vsak posameznik edinstven. Vendar lahko naredimo nekaj grobih izračunov, da dobimo realno predstavo. Predpostavimo, da boste živeli do 85. ali celo 90. leta starosti. Če se upokojite pri 65. letih, to pomeni, da boste potrebovali finančna sredstva za 20 do 25 let brez redne plače. Recimo, da želite ohraniti standard življenja, ki ga imate danes. Če trenutno potrebujete 1.500 evrov mesečno za življenjske stroške, boste v 20 letih potrebovali skupno 360.000 evrov (1.500 EUR/mesec * 12 mesecev * 20 let). Seveda se vaši stroški lahko zmanjšajo, ko otroci odidejo od doma in odplačate kredit, a po drugi strani se povečajo stroški zdravja in morebitne oskrbe. Od te vsote odštejemo pričakovano državno pokojnino, recimo 850 evrov mesečno, kar pomeni letni primanjkljaj 7.800 evrov (1.500 - 850 = 650 EUR/mesec * 12 mesecev). V 20 letih to znese 156.000 evrov. To je znesek, ki ga morate sami privarčevati ali naložiti, da pokrijete vrzel.

In to je le osnovni izračun. Tukaj še niso vključeni stroški dolgotrajne oskrbe, ki so lahko izjemno visoki. Bivanje v domu za starejše lahko stane od 900 do 1.500 evrov mesečno, odvisno od lokacije in stopnje oskrbe. Če je vaša pokojnina 850 evrov, to pomeni, da boste mesečno potrebovali doplačilo med 50 in 650 evri. V povprečju je to okoli 300–400 evrov. To doplačilo običajno pade na ramena otrok, če upokojenec nima dovolj lastnih sredstev. Če bi se v domu zadržali 5 let, bi to pomenilo dodatnih 18.000 do 39.000 evrov (300–650 EUR/mesec * 12 mesecev * 5 let), ki jih morajo plačati vaši otroci. Zato je tako pomembno, da razmišljate širše kot le o osnovnem kritju in načrtujete tudi morebitne izzive, ki jih prinaša starost. Ne smemo pozabiti niti na vpliv inflacije, ki zmanjšuje kupno moč denarja skozi čas. Kar se danes zdi dovolj, morda ne bo dovolj čez 20 ali 30 let.

Možnosti varčevanja za pokojninsko rento

Obstaja več poti, kako si zagotoviti finančno varnost v starosti in s tem razbremeniti svoje otroke. Najpogostejša in najbolj uveljavljena je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), ki ga ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) ter Zakon o kolektivnih pokojninskih in invalidskih zavarovanjih (ZKNDPZ). PDPZ je namenjeno predvsem dopolnjevanju obveznega pokojninskega zavarovanja in ponuja davčne olajšave. Vplačila lahko plačujete sami ali pa jih plačuje vaš delodajalec. Davčna olajšava znaša do 5,84 % bruto letne plače posameznika ali do 2.819,09 evra letno (podatki iz leta 2024), kar je pomemben dejavnik pri dolgoročnem varčevanju.

Poleg PDPZ pa obstajajo tudi druge možnosti. Naložbeno življenjsko zavarovanje, kjer so vaša sredstva naložena v različne sklade, vam omogoča, da sami izbirate tveganje in potencialni donos. To zavarovanje ni regulirano s strani ZPIZ-2, temveč s splošnimi določbami Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) in pogoji posamezne zavarovalnice. Prednost je večja fleksibilnost in možnost višjih donosov, slabost pa je, da nosite naložbeno tveganje. Ključno je, da se pri izbiri katerekoli možnosti posvetujete s strokovnjakom, ki vam bo pomagal izbrati optimalno rešitev glede na vaše finančne zmožnosti, starost, pričakovanja in toleranco do tveganja. Vsaka od teh možnosti ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba skrbno pretehtati.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ)

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zasnovano kot drugi steber pokojninskega sistema v Sloveniji. Njegov glavni namen je zagotoviti dodatno pokojninsko rento ob upokojitvi, ki dopolnjuje državno pokojnino. Sredstva, ki jih vplačujete v PDPZ, se zbirajo na vašem osebnem računu in se plemenitijo skozi naložbene politike pokojninskih družb ali zavarovalnic. Pomembna prednost je že omenjena davčna olajšava, ki zmanjšuje vašo davčno osnovo. To pomeni, da del denarja, ki bi ga sicer plačali državi v obliki davkov, namesto tega vplačate v svojo prihodnost. Sredstva v PDPZ so načeloma nedotakljiva do vaše upokojitve, kar zagotavlja disciplinirano varčevanje in preprečuje predčasen dvig.

Ob upokojitvi se zbrana sredstva izplačujejo v obliki mesečne pokojninske rente, ki je lahko dosmrtna ali za določeno obdobje. Način izplačevanja in višina rente sta odvisna od skupno vplačanih sredstev in naložbenih donosov. Pomembno je razumeti, da je PDPZ dolgoročna naložba in da so donosi odvisni od gibanja na finančnih trgih. Pokojninski načrti so skrbno regulirani s strani Agencije za nadzor zavarovalništva (AZN) in določajo, v katere naložbene instrumente se lahko vlagajo sredstva, da se zagotovi varnost in stabilnost. Vendar pa moramo biti realni: čeprav je PDPZ odličen korak k finančni samostojnosti, morda ne bo dovolj, da v celoti pokrije vso finančno vrzel, še posebej, če začnete varčevati pozneje v življenju ali če so vaša pričakovanja glede življenjskega standarda v starosti visoka. Zato je pogosto smiselno razmišljati o kombinaciji več varčevalnih rešitev.

Naložbena življenjska zavarovanja: fleksibilnost in potencial

Naložbena življenjska zavarovanja, v nasprotju s PDPZ, ponujajo večjo fleksibilnost in možnost višjih donosov, a s seboj prinašajo tudi določena tveganja. Pri teh zavarovanjih so vplačana sredstva naložena v izbrane investicijske sklade, s katerimi upravljajo zavarovalnice. Sami lahko izberete sklade glede na vašo naložbeno filozofijo in stopnjo tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti – od bolj konzervativnih do bolj agresivnih. To vam omogoča, da aktivneje vplivate na rast svojih sredstev. Ker naložbena življenjska zavarovanja niso vezana na pokojninsko zakonodajo, ampak na splošne pogoje zavarovalnice in določbe ZZavar-1, so pogoji pogosto bolj prilagodljivi. Lahko določite trajanje zavarovanja, višino vplačil in tudi možnost delnega ali popolnega dviga sredstev pred iztekom, čeprav je to običajno povezano z določenimi stroški ali davčnimi posledicami. Vendar pa to ni prednost, če želite denar prihraniti prav za starost – predčasen dvig zmanjšuje prihranke.

Velika prednost naložbenih življenjskih zavarovanj je tudi v tem, da ponujajo določeno stopnjo zaščite za primer smrti, saj se v tem primeru zbrana sredstva izplačajo upravičencem. To je pomembno, saj zagotavlja, da vaša družina ne bo ostala brez finančne podpore, če se vam kaj zgodi. Kljub temu, da so naložbena življenjska zavarovanja privlačna zaradi potencialnih donosov, je ključnega pomena razumevanje tveganj. Vrednost naložbenih enot se lahko spreminja, kar pomeni, da lahko vaša naložba raste ali pa tudi pade. Zato je izjemno pomembno, da se pred odločitvijo dobro informirate, preučite zgodovinske donose skladov (ki niso zagotovilo za prihodnost) in se posvetujete z zavarovalnim svetovalcem. Skupaj lahko določimo strategijo, ki ustreza vašim ciljem in naložbenemu profilu. Ne pozabite, da gre za dolgoročno investicijo, kjer so kratkoročna nihanja trga manj pomembna.

Kaj je krito in kaj ni krito z varčevanjem za pokojninsko rento?

Ko govorimo o varčevanju za pokojninsko rento, je ključno razumeti, kaj dejansko pokrivajo in česa ne. Sredstva, zbrana prek PDPZ ali naložbenih življenjskih zavarovanj, so namenjena izključno za izplačilo rente ob upokojitvi ali, v primeru naložbenega zavarovanja, za dvig po določenem obdobju. To pomeni, da so krite vaše redne mesečne potrebe, ki jih ne bo več pokrivala redna plača. Pomembno je, da ta sredstva v bistvu nadomestijo del vaših prihodkov. V primeru PDPZ je krito tudi davčna olajšava in pogosto tudi določena stopnja zaščite v primeru prezgodnje smrti, ko se sredstva izplačajo upravičencem. Pri naložbenih zavarovanjih je poleg varčevanja krito tudi življenjsko zavarovanje, kar pomeni, da vaši bližnji prejmejo dogovorjeno vsoto v primeru vaše smrti, ne glede na višino zbranih sredstev. Krito je torej finančno preživetje in ohranjanje določenega življenjskega standarda.

Kaj pa ni krito? Varčevanje za pokojninsko rento običajno ne pokriva: 1. Nujnih zdravstvenih stroškov: Čeprav pokojninska renta pomaga pri plačilu mesečnih stroškov, ne krije nepredvidenih, visokih stroškov zdravljenja, operacij ali posegov, ki niso v celoti kriti z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Za to potrebujete dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali zavarovanje z medicinsko asistenco. 2. Dolgotrajne oskrbe na domu ali v ustanovi: Čeprav renta pomaga pri financiranju, visoki stroški dolgotrajne oskrbe (osebna asistenca, bivanje v domu) pogosto presegajo redno pokojnino. Za to bi bilo smiselno razmisliti o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. 3. Izpada dohodka pred upokojitvijo: Če zbolite ali se poškodujete in niste sposobni delati pred upokojitvijo, pokojninska renta ne rešuje te situacije. Za to potrebujete zavarovanje za primer nezmožnosti za delo. 4. Inflacije: Čeprav naložbena zavarovanja poskušajo premagati inflacijo z vlaganjem v sklade, ni zagotovila, da bo kupna moč rente ostala enaka skozi vsa leta. 5. Vseh življenjskih sprememb: Renta je fiksna ali indeksirana, vendar ne more pokriti vseh nepredvidenih življenjskih dogodkov ali izjemnih stroškov. Zato je pomembno, da poleg varčevanja za pokojnino razmislite tudi o drugih oblikah zavarovanj, ki dopolnjujejo vašo celostno finančno varnost.

Praktični primer: Marija in njena finančna modrost

Pred leti sem svetovala gospe Mariji, ki je bila takrat stara 45 let, samostojna podjetnica in mati dveh otrok, ki sta bila takrat še v osnovni šoli. Marija je bila izjemno delovna, a tudi realistična glede prihodnosti. Njena povprečna mesečna plača je bila okoli 2.000 evrov neto. Spoznala se je z realnostjo javnega pokojninskega sistema in me vprašala: 'Petra, kako lahko poskrbim, da mojim otrokom ne bo treba prodati hiše, da me bodo lahko dali v dom, če bo to kdaj potrebno?' To je bilo takrat močno vprašanje, ki me je motiviralo. Izračunali sva, da bi njena predvidena državna pokojnina znašala približno 950 evrov mesečno, če bi nadaljevala s plačevanjem prispevkov v enakem obsegu. Njen želeni življenjski standard v starosti pa bi zahteval vsaj 1.500 evrov mesečno, kar pomeni mesečni primanjkljaj 550 evrov.

Svetovala sem ji, da sklene kombinacijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) in naložbenega življenjskega zavarovanja. V PDPZ je začela vplačevati 100 evrov mesečno, pri čemer je izkoristila davčno olajšavo, saj ji je podjetje krilo del prispevkov. Hkrati je sklenila naložbeno življenjsko zavarovanje, kamor je vplačevala 200 evrov mesečno. Izbrali sva bolj zmeren naložbeni portfelj z razpršitvijo tveganja. Danes je Marija stara 65 let in se je nedavno upokojila. Njena državna pokojnina je resda 980 evrov. Iz PDPZ prejema dodatnih 150 evrov mesečne rente, iz naložbenega življenjskega zavarovanja pa si je uredila izplačilo 400 evrov mesečno za obdobje 20 let. Skupaj to znaša 1.530 evrov mesečno (980 + 150 + 400). Marija živi v lastnem stanovanju in ima ob tem še nekaj prihrankov na banki. Njena otroka sta danes ponosna in hvaležna, da si njena mama lahko privošči potovanja, obisk vnukov in da ne potrebujeta njune finančne pomoči. Marija je s svojo modrostjo in doslednostjo zagotovila mirno starost sebi in svobodo svojim otrokom. To ni le zgodba o denarju, temveč o odgovornosti, načrtovanju in dolgoročni viziji.

Vpliv inflacije in davkov na vaše varčevanje

Ko načrtujemo dolgoročno varčevanje, nikakor ne smemo pozabiti na dva pomembna dejavnika: inflacijo in davke. Inflacija je tihi sovražnik prihrankov, saj skozi čas zmanjšuje kupno moč denarja. Tudi če privarčujete določeno vsoto, lahko njena realna vrednost ob upokojitvi, čez 20 ali 30 let, drastično pade. Zato je ključno, da vaša varčevalna strategija vključuje naložbe, ki imajo potencial premagati inflacijo. Položnice na banki z nizkimi obrestmi so dolgoročno slaba izbira, saj vaša sredstva tam izgubljajo vrednost. Naložbe v delnice, sklade ali nepremičnine imajo zgodovinsko gledano večji potencial rasti, a s seboj prinašajo tudi večje tveganje. Ključ je v uravnoteženi in razpršeni naložbeni strategiji, ki upošteva vašo starost in naložbeni profil.

Drugi dejavnik so davki. Davčna obravnava varčevanja za starost se razlikuje glede na vrsto produkta. Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju (PDPZ) so vplačila davčno olajšana, prav tako so ob izplačilu rente obdavčena ugodneje kot drugi dohodki (davčno so olajšana izplačila do določene višine). Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je obdavčitev dobička običajno odvisna od dobe trajanja zavarovanja in se praviloma zmanjšuje z daljšo dobo varčevanja. Ob dvigu sredstev pred določenim obdobjem (npr. 10 let) je lahko obdavčitev kapitalskih dobičkov višja. Pomembno je, da se zavedate teh davčnih posledic in jih vključite v svoje načrtovanje, saj lahko bistveno vplivajo na končni znesek, ki vam bo ostal na voljo. Vedno preverite trenutno veljavno zakonodajo, saj se davčna pravila lahko spreminjajo, in se posvetujte z davčnim svetovalcem ali strokovnjakom za zavarovanja.

Kdaj je pravi čas za začetek varčevanja?

Vprašanje, ki mi ga stranke pogosto zastavljajo, je: 'Kdaj naj začnem varčevati za starost?' Moj odgovor je vedno enak: 'Včeraj! Če to ni mogoče, pa danes!' Čar obrestno-obrestnega računa je izjemen – denar dela za vas. Čim prej začnete, tem manjše mesečne zneske potrebujete vplačevati, da dosežete želeni cilj. Predstavljajte si: če začnete vplačevati 100 evrov mesečno pri 30 letih, lahko ob upokojitvi pri 65 letih (35 let varčevanja) z donosom 4 % letno pričakujete okoli 90.000 evrov. Če pa začnete enako vsoto vplačevati šele pri 45 letih (20 let varčevanja), boste ob enakem donosu zbrali le okoli 37.000 evrov. Razlika je očitna in ogromna.

Seveda se zavedam, da življenje prinaša različne finančne izzive – študij, nakup stanovanja, družina. Vendar pa tudi majhni, a redni zneski na začetku lahko naredijo veliko razliko. Bolje je začeti z 30 evri mesečno kot ne začeti sploh. Kasneje, ko se vaša finančna situacija izboljša, lahko vplačila povečate. Pomembno je, da vzpostavite navado varčevanja in jo ohranjate skozi celotno aktivno delovno dobo. Ne odlašajte z odločitvijo, saj je vsako leto, mesec ali celo dan, ko ne varčujete, zamujena priložnost za rast vaših sredstev. Ne pozabite, da je to darilo ne le vam samim, ampak tudi vašim otrokom.

Kako izbrati pravo rešitev zame?

Izbira prave varčevalne rešitve za pokojninsko rento ni preprosta naloga in zahteva individualni pristop. Ni univerzalne rešitve, ki bi ustrezala vsem. Ključno je, da se vprašate: kakšne so moje finančne zmožnosti danes? Kakšen življenjski standard si želim v starosti? Kakšno tveganje sem pripravljen/a sprejeti? Sem bolj konzervativen/na ali bolj naložbeno usmerjen/a? Ali imam delodajalca, ki ponuja vplačila v PDPZ? Vse te in še mnoge druge okoliščine vplivajo na končno izbiro. Na podlagi vaših odgovorov lahko nato skupaj določiva najustreznejšo strategijo.

Moja vloga kot vaše zavarovalne zastopnice je, da vas vodim skozi ta proces. Skupaj bova pregledali vaše trenutno finančno stanje, določili cilje in ocenili tveganja. Predstavila vam bom različne možnosti – od PDPZ do naložbenih življenjskih zavarovanj in drugih produktov ter pojasnila razlike med zakonodajno določenimi pogoji (npr. ZPIZ-2 za PDPZ) in pogoji posameznih zavarovalnic. Poudarjam, da pogoji ene zavarovalnice niso splošno pravilo, zato je pomembno, da se seznanite s širšim naborom ponudb. Pomagala vam bom razumeti kompleksnost posameznih produktov, njihove stroške, davčne posledice in potencialne donose. Cilj je najti rešitev, ki vam bo omogočila mirno in finančno neodvisno starost, s čimer boste svojim otrokom podarili največje darilo – njihovo svobodo.

Zaključna misel: Ne odlašajte z odločitvijo

Kot Petra, ki je že marsikomu pomagala urediti finančno prihodnost, vas želim opogumiti, da se tega vprašanja lotite proaktivno. Ne čakajte, da bo prepozno. Ne dovolite, da se v prihodnosti znajdete v situaciji, ko vam bo žal, da niste poskrbeli prej. To ni le finančna odločitev, temveč tudi čustvena. Gre za vaše dostojanstvo, vašo neodvisnost in mir vaših otrok. Ko poskrbite zase, dejansko poskrbite tudi za njihovo prihodnost, saj jim s tem omogočite, da se posvetijo lastnim življenjskim ciljem in sanjam, namesto da bi skrbeli za vaše finančne potrebe v starosti.

Verjamem, da si vsak zasluži mirno in dostojanstveno starost. Verjamem tudi, da ima vsak moč, da si to ustvari. Jaz sem tu, da vam pri tem pomagam. Ne nudim vam le zavarovalnih produktov, temveč celostno svetovanje in podporo na vaši poti do finančne samostojnosti. Dovolite mi, da vam pomagam načrtovati prihodnost, ki bo brezskrbna za vas in vaše otroke. Pišite mi ali me pokličite, da se pogovorimo o vaših možnostih. Pogovor je brezplačen in neobvezujoč, prinese pa lahko dragocene uvide in rešitve za vašo prihodnost.

Pogosta vprašanja

Ali je moja državna pokojnina dovolj za dostojno življenje?

Žal, v večini primerov ne. Javna pokojnina v Sloveniji je zasnovana kot socialni minimum, ne pa kot zagotovilo za udobno starost. Povprečna starostna pokojnina je okoli 800–900 EUR, kar pogosto ne pokrije vseh stroškov, še posebej ob morebitnih zdravstvenih izzivih. Dodatno varčevanje je ključno.

Kaj je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ)?

PDPZ je varčevanje za dodaten pokojninski prihodek, ki ga lahko plačujete sami ali vaš delodajalec. Omogoča davčne olajšave in je namenjeno dopolnjevanju državne pokojnine. Sredstva so vezana do upokojitve in se izplačajo v obliki rente.

Kakšna je razlika med PDPZ in naložbenim življenjskim zavarovanjem?

PDPZ je bolj regulirano, ponuja davčne olajšave in je namenjeno izključno renti. Naložbeno življenjsko zavarovanje je bolj fleksibilno, omogoča večjo izbiro naložb in potencialno višje donose, a nosi tudi naložbeno tveganje. Ni vezano na pokojninsko zakonodajo, ampak na pogoje zavarovalnice.

Ali lahko dvignem denar iz varčevanja pred upokojitvijo?

Pri PDPZ je dvig sredstev pred upokojitvijo običajno omejen ali povezan z visokimi davčnimi obremenitvami. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju je dvig pogosto možen, vendar je lahko povezan s stroški, davčnimi posledicami ali manjšim končnim izkupičkom. Vedno preverite pogoje.

Kako inflacija vpliva na moje prihranke?

Inflacija zmanjšuje kupno moč denarja. Zato je pomembno, da izberete oblike varčevanja (npr. naložbene sklade), ki imajo potencial premagati inflacijo, da bo vaša renta v prihodnosti ohranila realno vrednost. Samotno varčevanje na banki z nizkimi obrestmi žal ni rešitev.

Ali moram plačati davke na pokojninsko rento?

Da, pokojninska renta je obdavčena, vendar so obdavčitve pogosto ugodnejše kot pri drugih dohodkih. Pri PDPZ so izplačila davčno olajšana do določene višine. Pri naložbenih zavarovanjih je obdavčitev kapitalskih dobičkov odvisna od dobe varčevanja. Vedno preverite veljavno davčno zakonodajo.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Agencija za nadzor zavarovalništva (AZN)
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kdaj je naložbena polica smiselna dopolnitev pokojnine

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Zdravstveni stroški po 65. letu: postavka, ki je nihče ne načrtuje

• 
  Primer: Praktični nasveti

  »Imam hišo, to je moja pokojnina«: zakaj ta stavek ne drži

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Dolgotrajna oskrba: kdo plača dom za starejše, ko pokojnina ne zadošča

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Doživljenjska renta: mesečni priliv, dokler živite