Zdravstveni stroški po 65. letu: postavka, ki je nihče ne pričakuje

Zakaj se zdravstveni stroški po 65. letu bistveno povečajo?

Vsi si želimo mirno in zdravo jesen življenja, a realnost kaže, da se s starostjo povečuje tudi tveganje za različne bolezni in zdravstvene zaplete. Naše telo se sčasoma obrablja, imunski sistem slabi, kar pomeni, da bomo pogosteje potrebovali zdravniško pomoč, specialistične preglede in morebitne operacije. Morda se nam zdi, da nas bo javno zdravstvo popolnoma zaščitilo, vendar je treba razumeti, da obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), krije le določen del stroškov. Veliko je doplačil, storitev, ki sploh niso krite, ali pa so čakalne dobe predolge, da bi si jih v zrelih letih lahko privoščili.

Ti stroški niso samo neprijetnost, ampak lahko predstavljajo tudi resno finančno breme, ki ogroža težko prigarano pokojnino. Pogosto me stranke zaskrbljeno sprašujejo, kako naj si privoščijo draga zobozdravstvena dela, slušne aparate ali fizioterapijo, ko pa že pokojnina komaj zadošča za vsakodnevne potrebe. Zato je izjemno pomembno, da na to postavko pomislimo že veliko prej, morda celo takrat, ko se nam upokojitev zdi še oddaljena prihodnost. S pravilnim načrtovanjem in izbiro ustreznih zavarovalnih rešitev lahko bistveno omilimo ta finančni pritisk in si zagotovimo kakovostno življenje tudi v starosti.

Zobozdravstvo: poglavje zase in velik finančni zalogaj

Zobozdravstvo je zagotovo eno izmed področij, kjer se pokaže največja vrzel med tem, kar krije obvezno zavarovanje, in tem, kar dejansko potrebujemo. Zobje in dlesni so s starostjo bolj občutljivi, kar vodi v pogostejše kariese, parodontozo, izgubo zob in potrebo po protetiki. Obvezno zdravstveno zavarovanje, kot določa ZZVZZ, krije zgolj osnovne storitve, kot so nujne odstranitve zob in nekatera plombiranja. Vendar pa za kakovostne nadomestke, kot so implantati, zobne prevleke ali mostički, pa tudi za estetske posege ali boljše materiale, večinoma doplačujemo iz svojega žepa. Te cene pa niso zanemarljive.

Poglejmo si nekaj primerov. En sam implantat lahko stane od 1.000 do 2.000 evrov, odvisno od materiala in postopka. Če potrebujemo več implantatov ali celoten mostiček, se znesek hitro povzpne na več tisoč evrov – recimo 5.000, 10.000 evrov ali celo več. Krona stane okoli 400–800 evrov. Tudi kakovostne zalivke in preventivni ukrepi, ki jih javno zdravstvo ne krije v celoti, lahko prinesejo dodatne stroške. Vsi ti zneski so preveliki, da bi jih pokrila povprečna pokojnina, zato je nujno razmisliti o dodatnem zavarovanju ali namenskem varčevanju za te potrebe. Ne želimo si, da bi slabo zobno zdravje vplivalo na naše prehranjevanje, govor in splošno počutje v najlepših letih.

Medicinski pripomočki: ko telo potrebuje pomoč in denarnica lajša

S staranjem se poveča tudi potreba po različnih medicinskih pripomočkih, ki nam pomagajo pri samostojnem in kakovostnem življenju. Govorimo o slušnih aparatih, očalih, berglah, invalidskih vozičkih, pa tudi o plenicah za inkontinenco in raznih pripomočkih za hojo ali bivanje. Čeprav obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS) krije del teh stroškov v skladu z veljavnim pravilnikom, so doplačila pogosto visoka, še posebej, če si želimo bolj kakovostne, sodobnejše ali diskretnejše pripomočke. Pravilnik o medicinskih pripomočkih določa standarde, vendar pa se trg razvija hitreje in ponuja udobnejše rešitve, ki pa niso v celoti krite.

Primer: slušni aparat. ZZZS krije osnovni model slušnega aparata za odrasle osebe vsakih šest let, vendar je doplačilo za boljše, diskretnejše in funkcionalnejše modele lahko od 500 do 2.000 evrov na uho. Za nekoga, ki potrebuje dva aparata, je to že 1.000 do 4.000 evrov. Podobno je z očali; čeprav je določeno povračilo za standardne okvirje in leče, doplačila za tanjše leče, antirefleksne premaze ali progresivne leče lahko znašajo več sto evrov. Invalidski vozički, ortopedska obutev in drugi specializirani pripomočki prav tako predstavljajo strošek. Pametno je torej predvideti, da se bodo te potrebe pojavile, in del prihrankov nameniti tudi v ta namen.

Zasebni pregledi in doplačila: ko čas in kakovost staneta več

V javnem zdravstvenem sistemu se pogosto srečujemo z dolgimi čakalnimi dobami za specialistične preglede, diagnostične postopke ali terapevtske obravnave. Ko smo v zrelih letih in vsak mesec čakanja pomeni slabšanje stanja ali nepotrebno trpljenje, se pogosto odločimo za samoplačniške storitve pri zasebnikih. To je popolnoma razumljivo, saj je zdravje vendarle najpomembnejše. Vendar pa so cene zasebnih pregledov in posegov lahko precej visoke in predstavljajo znaten udarec za pokojninski proračun. Žal ZZVZZ ne predvideva kritja za samoplačniške storitve, razen v izjemnih primerih, ko javni sistem ne more zagotoviti storitve v zakonsko določenih terminih, kar pa je bolj izjema kot pravilo.

Poglejmo konkretne stroške. Specialistični pregled pri kardiologu, ortopedu ali nevrologu lahko stane od 100 do 250 evrov. MR preiskava je med 200 in 400 evri, odvisno od dela telesa. Dolgotrajna fizioterapija (npr. po operaciji) pri zasebniku, ki jo priporoča zdravnik, lahko stane tudi 50 evrov na seanso, in če potrebujemo 10 ali 20 seans, je to že 500 do 1.000 evrov. Vse to so zneski, ki se lahko hitro naberejo in presegajo finančne zmožnosti marsikoga. Zato je dodatno zdravstveno zavarovanje, ki krije tudi zasebne preglede ali zmanjšuje čakalne dobe, pametna naložba v lastno zdravje in mirno prihodnost.

Kaj je krito in kaj ni krito v obveznem in dopolnilnem zavarovanju?

Za boljšo preglednost je ključno razumeti razliko med obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ju ureja ZZVZZ. Obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujemo vsi zaposleni in upokojenci, krije večino nujnih zdravstvenih storitev, pregledov, laboratorijskih preiskav in bolnišničnega zdravljenja, vendar le do določenega odstotka. To pomeni, da določen del stroškov, t. i. participacijo, plačamo sami. Ta participacija se giblje med 5 % in 90 % in je odvisna od vrste storitve. Doplačila so lahko kar visoka, recimo za zdravila, ki niso na pozitivni listi, ali pa za prevoz s helikopterjem. Zato je bilo do konca leta 2023 dopolnilno zdravstveno zavarovanje nujno, da je pokrilo to razliko. Sedaj pa imamo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezen prispevek za zdravstvo, ki naj bi nadomestila dopolnilno zavarovanje in zagotovila kritje v celoti.

Kljub temu pa tudi nova ureditev ne krije vsega, kar bi si želeli. Med nekritimi stroški ali storitvami z visokimi doplačili pogosto najdemo: estetske posege, nadstandardne materiale (npr. pri zobozdravstvu), izbrane medicinske pripomočke (dražje modele slušnih aparatov, očal), nekatere preventivne preglede (razen tistih, ki so v programih preventive), hitreje dostopne specialistične preglede (tj. zasebne preglede brez napotnice iz javnega sistema) in nekatera zdravila, ki niso na listi kritih. Tudi določene oblike rehabilitacije in fizioterapije, ki so ključne po 65. letu, so pogosto krite le delno ali pa so čakalne dobe predolge. Razlikovati je torej treba med tem, kar krije država (ZZVZZ, ZZZS), in tem, kar zavarovalnice ponujajo kot nadstandard v svojih dodatnih zavarovanjih.

Dodatna zdravstvena zavarovanja: naložba v mirno starost

Ker obvezno in nadomestno dopolnilno zavarovanje ne nudita celovitega kritja, so na trgu na voljo različna dodatna zdravstvena zavarovanja, ki lahko bistveno pripomorejo k mirni jeseni življenja. Ta zavarovanja niso del sistema javnega zdravstva (ZZVZZ), ampak so produkti posameznih zavarovalnic, zato se pogoji in kritja med njimi razlikujejo. Zelo pomembno je prebrati pogoje posamezne zavarovalnice in razumeti, kaj točno krijejo in kaj ne. Nekatera zavarovanja so namenjena predvsem za pokrivanje doplačil za zdravila, druga za hitrejši dostop do specialistov, tretja pa so specializirana za zobozdravstvene storitve ali kritje stroškov medicinskih pripomočkov. Izbira je odvisna od vaših individualnih potreb in finančnih zmožnosti.

Obstajajo različne vrste dodatnih zavarovanj: zavarovanje z asistenco za specialistične preglede (kjer zavarovalnica organizira in krije pregled pri zasebniku, kar skrajša čakalno dobo), zavarovanja za kritične bolezni (ki izplačajo enkratni znesek ob diagnozi določene bolezni), zavarovanja za primer nezgode in seveda specialistična zavarovanja, kot je na primer zavarovanje za zobozdravstvene storitve. Mesečni znesek za taka zavarovanja se lahko giblje od nekaj deset evrov do več kot sto, odvisno od obsega kritja in vaše starosti. Primer: zavarovanje z asistenco za specialistične preglede stane recimo 30–50 evrov na mesec in vam omogoča, da se v nekaj dneh ali tednih zglasite pri specialistu, namesto da bi čakali mesece v javnem sistemu. Ko se zneski v javnem sistemu povečujejo in čakalne dobe daljšajo, se takšno zavarovanje hitro izkaže za izjemno smiselno naložbo v vaše zdravje.

Integracija zdravstvenih stroškov v pokojninski načrt: konkretni primeri

Da bi bili na zdravstvene stroške po 65. letu resnično pripravljeni, jih je treba aktivno vključiti v pokojninski načrt. Ne gre le za seštevanje morebitnih mesečnih doplačil, ampak za celostno strategijo varčevanja. Ključno je, da začnete razmišljati o tem dovolj zgodaj. Namesto da bi se zanašali le na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ-2), ki določa osnovno pokojnino, je smiselno razmisliti o dodatnih oblikah varčevanja. Eden od načinov je redno varčevanje na namenskem varčevalnem računu, ki ga označimo kot 'zdravstveni sklad'. Če recimo mesečno prihranite 50 evrov od 30. leta dalje, boste do 65. leta imeli privarčevanih 21.000 evrov (50 € * 12 mesecev * 35 let), kar je solidna osnova za nepričakovane stroške. Seveda, to je informativni primer izračuna, brez upoštevanja inflacije in obresti.

Druga možnost je, da del privarčevanega denarja za pokojnino, ki ga morda imate v vzajemnih skladih ali življenjskih zavarovanjih, namenite za specifične zdravstvene potrebe. Pomembno je, da si postavite realistične cilje. Če veste, da imate genetsko nagnjenost k določenim boleznim, ali da ste že imeli težave z zobmi, lahko to upoštevate pri določanju zneska. Izračunajte, koliko vas lahko letno stanejo morebitni redni pregledi, koliko doplačil za zdravila pričakujete in koliko bi vas stalo popravilo zobovja. Recimo, če ocenjujete, da boste po 65. letu potrebovali vsaj 1.000 evrov letno za zdravje (zobozdravstvo, doplačila, pripomočki), to pomeni, da bi si do 65. leta morali privarčevati vsaj 20.000–30.000 evrov za to postavko, ob predpostavki, da boste živeli še 20–30 let. To je lahko delno pokrito z dodatnimi zavarovanji, delno pa z lastnimi prihranki.

Zakonodaja in zavarovalniške rešitve: razumevanje razlik

Pri načrtovanju zdravstvenih stroškov po 65. letu je ključno razumevanje zakonskega okvira in razlik med zavarovalniškimi rešitvami. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določata osnovni sistem in pravice. ZZVZZ določa obvezno zdravstveno zavarovanje, ki zagotavlja dostop do določenih storitev, a z doplačili. ZPIZ-2 pa ureja pokojninski sistem in izplačevanje pokojnin, ki so osnova za preživetje. Nedavna sprememba dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek za zdravstvo (od 1. januarja 2024 dalje) pomeni, da je participacija zdaj v celoti pokrita s tem prispevkom, vendar to ne pomeni, da so vse zdravstvene storitve in pripomočki kriti v polni višini ali brez čakalnih dob. Pomembno je poudariti, da pogoji posamezne zavarovalnice niso splošno pravilo, ampak se nanašajo zgolj na produkte te zavarovalnice.

Zato je poleg poznavanja zakonskih določil nujno razumeti tudi ponudbo zavarovalnic. Vsaka zavarovalnica ima svoje pogoje za dodatna zdravstvena zavarovanja, ki se razlikujejo po obsegu kritja, cenah, čakalnih dobah in izključitvah. Na primer, nekatere zavarovalnice ponujajo pakete za zobozdravstvo, ki krijejo del stroškov za implantate ali protetiko, vendar imajo določene omejitve glede števila posegov ali višine kritja na letni ravni. Druge imajo zavarovanja za medicinsko pomoč na domu ali asistence za specialistične preglede. Preden se odločite za določeno zavarovanje, natančno preberite splošne pogoje, vprašajte za pojasnila in primerjajte ponudbe različnih zavarovalnic. To vam bo pomagalo izbrati rešitev, ki najbolje ustreza vašim specifičnim potrebam in finančnim zmožnostim, in se ne zanašajte zgolj na to, kar predpisuje država.

Praktični primer iz prakse: Jožetova zgodba

Spomnim se gospoda Jožeta, upokojenca, ki je pri meni iskal nasvet, ko se je znašel v nepričakovanih finančnih težavah zaradi zdravstvenih stroškov. Jože je bil vedno delaven in varčen človek, ki si je ustvaril lepo pokojnino. Vendar pa ni nikoli zares razmišljal o dodatnih zdravstvenih stroških, saj je bil celo življenje zdrav kot riba. Pri 72 letih pa se mu je poslabšal sluh. Slušni aparati, ki jih je potreboval, so bili izjemno dragi. Čeprav je ZZZS kril del stroškov za osnovni model, je želel boljši, diskretnejši aparat, ki bi mu omogočal bolj kakovostno komunikacijo. Doplačilo za dva aparata višjega razreda je znašalo kar 3.000 evrov.

Hkrati je začel imeti tudi težave z zobmi. Javni zobozdravnik mu je predlagal mostiček, ki bi ga ZZZS delno kril, vendar je bilo nujno doplačilo za kakovostnejše materiale in poseg še vedno 1.500 evrov. Jože se je zavedal, da bi slabi zobje vplivali na njegovo prehranjevanje in s tem na splošno zdravje, zato je želel rešitev, ki bi mu zagotovila dolgotrajno udobje. Skupno je moral Jože v nekaj mesecih poravnati 4.500 evrov iz lastnega žepa, kar je bil precejšen udarec za njegovo pokojnino. Če bi Jože že prej sklenil kakšno dodatno zdravstveno zavarovanje za kritje doplačil ali imel namenjen varčevalni sklad za zdravje, bi bila njegova situacija bistveno lažja in manj stresna. Ta izkušnja ga je naučila, da je načrtovanje za zdravstvene stroške po 65. letu prav tako pomembno kot načrtovanje osnovne pokojnine.

Kako začeti z načrtovanjem in kdaj je pravi čas?

Vprašanje, kdaj je pravi čas za začetek načrtovanja zdravstvenih stroškov, ima preprost odgovor: zdaj. Nikoli ni prezgodaj, da začnete razmišljati o tem, čeprav je vaša upokojitev še daleč. Bolj ko boste začeli prej, manjši bodo mesečni zneski, ki jih boste morali nameniti v ta namen. Začnite s pregledom vašega zdravstvenega stanja in morebitnih genetskih predispozicij. Pogovorite se z zdravnikom o pričakovanih potrebah v prihodnosti. Nato preučite ponudbo različnih zavarovalnic za dodatna zdravstvena zavarovanja. Ne odločajte se na podlagi prvega vtisa, temveč primerjajte kritja, izključitve, čakalne dobe in seveda cene. Če niste prepričani, katero zavarovanje je pravo za vas, se posvetujte z neodvisnim zavarovalnim svetovalcem.

Poleg zavarovanj razmislite tudi o varčevalnem načrtu. Morda lahko vsak mesec odložite manjši znesek, recimo 30 ali 50 evrov, na ločen varčevalni račun, namenjen izključno zdravstvenim stroškom. Tudi manjši znesek, ki se redno nalaga, lahko v desetih ali dvajsetih letih zraste v zavidljiv znesek, ki vam bo v pomoč, ko ga boste najbolj potrebovali. Ne pozabite, da je preventiva vedno boljša kot kurativa. S skrbjo za svoje zdravje že danes (redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, redni pregledi) lahko zmanjšate tveganje za nekatere bolezni in s tem tudi potencialne stroške v prihodnosti. S celovitim pristopom – kombinacijo pametnega varčevanja, ustreznega zavarovanja in skrbi za zdravje – si boste zagotovili mirno in finančno stabilno jesen življenja.

Zaključek: Pripravljenost je ključ do brezskrbne jeseni življenja

Zdravstveni stroški po 65. letu so realnost, ki je ne smemo ignorirati. Čeprav se nam zdijo danes morda oddaljeni ali nepomembni, lahko v prihodnosti predstavljajo resno finančno breme, če se nanje ne pripravimo pravočasno. Od zobozdravstva in medicinskih pripomočkov do zasebnih pregledov in doplačil – postavke se hitro naberejo in presežejo zmožnosti povprečne pokojnine. Kot smo videli, obvezno zdravstveno zavarovanje kljub spremembam ne krije vseh potreb, zato je proaktivno načrtovanje nujno. S pravilno kombinacijo namenskega varčevanja in dodatnih zdravstvenih zavarovanj si lahko zagotovite, da boste v poznejših letih deležni kakovostne zdravstvene oskrbe brez pretiranega finančnega stresa.

Jaz, Petra, z veseljem pomagam pri sestavi individualnega pokojninskega načrta, ki vključuje tudi to pomembno postavko. Ne prepustite se naključju in ne odlašajte – vsak evro, ki ga danes namenite za prihodnje zdravje, je naložba v vašo mirno in dostojanstveno starost. Pokličite me ali mi pišite, da skupaj poiščeva najboljše rešitve za vas.

Pogosta vprašanja

Ali obvezno zdravstveno zavarovanje krije vse zdravstvene stroške po 65. letu?

Ne. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije le določen del stroškov. Za mnoge storitve, kot so nadstandardni zobozdravstveni posegi, nekateri medicinski pripomočki in hitrejši dostop do specialistov, so potrebna doplačila ali dodatna zavarovanja. Od 1. januarja 2024 obvezni prispevek za zdravstvo krije participacijo, vendar ne nadstandardnih storitev.

Kateri so najpogostejši nepričakovani stroški, ki nastanejo po upokojitvi?

Med najpogostejšimi so visoki stroški zobozdravstvenih storitev (implantati, mostički), doplačila za kakovostnejše medicinske pripomočke (slušni aparati, očala) in samoplačniški specialistični pregledi za izogibanje dolgim čakalnim dobam. Tudi fizioterapija in nekatera zdravila lahko predstavljajo znaten strošek.

Kako lahko zmanjšam finančno breme zdravstvenih stroškov v starosti?

Finančno breme lahko zmanjšate z zgodnjim in rednim varčevanjem na namenskem računu za zdravje ter s sklenitvijo ustreznih dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Primerjajte ponudbe zavarovalnic, da najdete kritje, ki ustreza vašim potrebam in zmožnostim. Vedno se posvetujte s strokovnjakom.

Kdaj je najboljši čas za sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja?

Najboljši čas je čim prej. Mlajši ko ste, nižje so premije in manjša je verjetnost za obstoječe bolezni, ki bi lahko vplivale na pogoje zavarovanja. Zgodnje načrtovanje zagotavlja večjo finančno varnost in mirnost v prihodnosti, ko se zdravstvene potrebe povečajo.

Ali se stroški zdravstvenih storitev in pripomočkov s starostjo resnično povečajo?

Da, statistika in praksa potrjujeta, da se s starostjo povečuje verjetnost za različne zdravstvene težave, kar posledično vodi v večjo potrebo po zdravstvenih storitvah, specialističnih pregledih in medicinskih pripomočkih. To so realnosti, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Pravilnik o medicinskih pripomočkih
• ZZZS – Splošne informacije o kritjih in doplačilih

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kaj se zgodi, če nehate vplačevati v pokojninski načrt

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kaj vas dejansko stane čakanje na specialista

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kaj, če vas bolezen ali poškodba prisili v predčasno upokojitev?

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kdaj je naložbena polica smiselna dopolnitev pokojnine

• 
  Primer: Praktični nasveti

  »Imam hišo, to je moja pokojnina«: zakaj ta stavek ne drži