Pokojninska luknja: Cena vsakega manjkajočega leta

Uvod: Zakaj je pokojninska doba tako pomembna za vašo prihodnost?

Ko razmišljamo o upokojitvi, se nam pogosto v mislih izriše podoba mirnega življenja brez finančnih skrbi, z dovolj časa za hobije in družino. Toda realnost slovenskega pokojninskega sistema je kompleksna in zahteva aktivno vlogo vsakega posameznika. Ena izmed ključnih postavk, ki določa višino vaše pokojnine, je vaša pokojninska doba – to je čas, ko ste bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Manj kot imate te dobe, nižji bo vaš odmerni odstotek, posledično pa tudi mesečni znesek pokojnine. In ko rečem nižji, ne mislim le nekaj evrov; razlike so lahko presenetljivo velike.

Morda ste del svojega življenja posvetili študiju, delali v tujini, bili doma z otroki ali pa ste se znašli v obdobjih brez zaposlitve. Vsi ti scenariji imajo nekaj skupnega: ustvarjajo tako imenovane 'pokojninske luknje'. To niso zgolj prazne besede, temveč obdobja, v katerih niste vplačevali v pokojninsko blagajno, kar se bo neposredno odrazilo na vaši prihodnji pokojnini. Moje poslanstvo kot vaše zaupanja vredne zavarovalne strokovnjakinje je, da vam te komplekse približam in vam pomagam poiskati rešitve. Ne bomo se ukvarjali z žargonom ali praznimi obljubami, ampak s konkretnimi dejstvi in številkami, ki vam bodo pomagale pri sprejemanju odločitev.

Razumevanje pokojninske dobe: Kaj točno pomeni in kako se izračuna?

V Sloveniji pokojninsko dobo določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ta zakon je osnova za izračun vaše pokojnine in podrobno opredeljuje, katera obdobja se štejejo v pokojninsko dobo. V splošnem ločimo dva ključna pojma: pokojninska doba brez dokupa in pokojninska doba z dokupom (ali prišteta doba). Pokojninska doba brez dokupa zajema vsa obdobja, ko ste bili obvezno zavarovani (zaposleni, samozaposleni, kmetje) in so se za vas plačevali prispevki. Prišteta doba pa so obdobja, ki jih ZPIZ pod določenimi pogoji prišteje (npr. služenje vojaškega roka, nega otroka do treh let).

Vendar pa v pokojninsko dobo avtomatično niso všteta vsa obdobja vašega življenja. Na primer, obdobje študija, razen če ste bili med študijem redno zaposleni in ste plačevali prispevke, se ne šteje v pokojninsko dobo. Prav tako se ne štejejo vsa obdobja brez zaposlitve ali pa obdobja dela v tujini, če niste bili vključeni v slovenski pokojninski sistem ali če z državo, v kateri ste delali, nimamo sklenjenega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, ki bi omogočal upoštevanje te dobe. Vsako takšno obdobje pomeni manjšo pokojninsko dobo in, kar je še pomembneje, nižji odmerni odstotek, ki je podlaga za izračun vaše pokojnine.

Študij: Zakaj so izobraževalna leta lahko 'izgubljena' za pokojnino?

Mladi danes v povprečju zaključujejo izobraževanje kasneje kot prejšnje generacije. To pomeni več let šolanja, magisterijev, doktoratov – in manj let vplačevanja v pokojninsko blagajno. Ko začnete delati, ste morda že v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Ta leta so za osebni razvoj izjemno pomembna, a z vidika pokojninske dobe predstavljajo praznino, saj se redni študij v splošnem ne šteje v pokojninsko dobo. To lahko na koncu pomeni več let manjkajoče pokojninske dobe. Ob predpostavki, da se vsako manjkajoče leto odrazi v nekaj odstotnih točkah nižjega odmernega odstotka, se lahko ta luknja v denarju meri v desetinah ali celo stotinah evrov mesečno, do konca življenja. Ni zanemarljivo, kajne?

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se v pokojninsko dobo štejejo le obdobja, ko ste bili obvezno zavarovani. Redno študentstvo tega ne vključuje, razen če ste med študijem delali prek študentske napotnice in ste bili vključeni v obvezno zavarovanje – a tudi takrat se upošteva le dejanski čas vplačevanja prispevkov, kar pogosto ne pokrije celotnega študijskega leta. Tukaj se pojavi prva resna luknja, ki jo moramo nasloviti. Zato je ključno, da se zavedate teh dejstev in že v mladosti razmislite, kako boste to vrzel zapolnili. Čas, ki ga imate pred sabo, je vaše največje orodje.

Delo v tujini: Kdaj se priznajo leta in kdaj ne?

V dobi globalizacije ni nič nenavadnega, da posamezniki odhajajo delat v tujino. To je lahko odlična priložnost za karierni in osebni razvoj, a ima lahko tudi pomembne posledice za vašo slovensko pokojnino. Ali se vam bo delovna doba, pridobljena v tujini, štela v slovensko pokojninsko dobo, je odvisno od tega, ali ima Slovenija z določeno državo sklenjen mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju. S članicami Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švico veljajo koordinacijske uredbe, ki zagotavljajo, da se obdobja zavarovanja v teh državah seštevajo pri izpolnjevanju pogojev za slovensko pokojnino. To pomeni, da se vam bo doba iz tujine upoštevala pri izračunu skupne pokojninske dobe za določitev pogojev za upokojitev, vendar pa višina vaše pokojnine ne bo nujno enaka, kot če bi vsa leta delali v Sloveniji.

Izven omenjenega območja pa je situacija bolj zapletena. Z državami, kot so ZDA, Kanada, Avstralija in nekatere države nekdanje Jugoslavije, imamo sklenjene bilateralne sporazume, ki določajo posebna pravila za upoštevanje dobe. Če ste delali v državi, s katero Slovenija nima sklenjenega sporazuma, se vaša tamkajšnja delovna doba v slovenskem pokojninskem sistemu ne bo upoštevala. To lahko pomeni resno zmanjšanje vaše pokojninske dobe, kar direktno vpliva na vaš odmerni odstotek. Če ste v tujini, je nujno, da se pozanimate o mednarodnih sporazumih in možnostih nadaljnjega vplačevanja v slovenski pokojninski sistem, četudi delate v tujini. Tudi to je strokovno priporočilo, ki vam lahko prihrani veliko kasnejših skrbi.

Prekinitve dela: Vpliv brezposelnosti, porodniške in drugih odsotnosti

Življenje je nepredvidljivo in pogosto prinese obdobja, ko nismo zaposleni – bodisi zaradi brezposelnosti, bolezni, porodniške ali nege otroka, ali pa morda zaradi odločitve za daljšo odsotnost od dela. Vsi ti dejavniki imajo lahko pomemben vpliv na vašo pokojninsko dobo. Obdobja brezposelnosti, v kolikor prejemate denarno nadomestilo, se v pokojninsko dobo praviloma štejejo, saj se prispevki za socialno varnost plačujejo iz naslova nadomestila. Vendar pa obdobja, ko ste brezposelni brez nadomestila, predstavljajo novo luknjo v vaši pokojninski dobi.

Obdobja porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka so v Sloveniji praviloma krita z obveznim zavarovanjem, kar pomeni, da se vam v tem času šteje pokojninska doba. Vendar pa lahko dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni ali nege družinskega člana, ki ni krita z obveznim zavarovanjem, ustvari manko. Poleg tega se nekateri odločijo za daljša potovanja, neplačane dopuste ali celo dolgoročno skrb za družinske člane, kar prav tako pomeni prekinitve v vplačevanju prispevkov. Vsaka taka prekinitev, če ni sistemsko urejena, zmanjšuje skupno pokojninsko dobo in posledično tudi odmerni odstotek. Pomembno je, da se zavedate teh tveganj in poiščete rešitve, preden postanejo preveliko breme.

Odmerni odstotek: Kako vsako manjkajoče leto zniža vašo pokojnino?

Ključna povezava med pokojninsko dobo in višino pokojnine je odmerni odstotek. Ta odstotek se določi glede na število let vaše pokojninske dobe in povprečje vaših plač v 24 zaporednih letih, ki so za vas najugodnejša. Osnovno pravilo je, da se za vsako leto pokojninske dobe pridobi določen odstotek od pokojninske osnove. Na primer, po ZPIZ-2 (trenutno veljavnem zakonu) se za 40 let pokojninske dobe prizna 57,25 % pokojninske osnove. Za vsako leto več se prišteje 1,36 %, za vsako leto manj pa se odšteje. To pomeni, da če imate namesto 40 let le 35 let pokojninske dobe, se vam odmerni odstotek zniža za 5-krat 1,36 %, kar je 6,8 odstotne točke (57,25 % – 6,8 % = 50,45 %).

Poglejmo si to na konkretnem informativnem primeru izračuna. Recimo, da je vaša izračunana pokojninska osnova 1.500 EUR. Če bi imeli 40 let pokojninske dobe, bi vaša pokojnina znašala 57,25 % od 1.500 EUR, kar je 858,75 EUR. Če pa bi imeli le 35 let pokojninske dobe (zaradi študija, dela v tujini ali prekinitev), bi vaša pokojnina znašala 50,45 % od 1.500 EUR, kar je 756,75 EUR. Razlika je 102 EUR na mesec! To je 1.224 EUR na leto. Če boste v pokoju 20 let, to pomeni 24.480 EUR manj. To ni majhen znesek. To je cena vsakega manjkajočega leta, ki se ne kaže le v nižji pokojnini, ampak tudi v manjši kupni moči, nižji kakovosti življenja in manjši neodvisnosti v starosti.

Kaj je krito in kaj ni krito v ZPIZ-u?

Da bi razčistili morebitne dileme, sem pripravila pregled, kaj se v slovenskem obveznem pokojninskem zavarovanju (ZPIZ) praviloma šteje v pokojninsko dobo in kaj ne. Pomembno je poudariti, da gre za splošna pravila po ZPIZ-2, ki se lahko v specifičnih primerih razlikujejo in zahtevajo individualno preverbo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). ZPIZ je javni zavod, ki upravlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in ne komercialna zavarovalnica. Zato njegove določbe veljajo za vse zavarovance v sistemu.

**Krito (se šteje v pokojninsko dobo):** * Obdobja redne zaposlitve, kjer so bili plačani vsi prispevki. * Obdobja samozaposlitve in kmetovanja, z redno plačanimi prispevki. * Prejemanje denarnega nadomestila za brezposelnost (prispevki se plačujejo iz nadomestila). * Obdobja porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka (kjer se prispevki plačujejo iz državnega proračuna). * Obdobja služenja vojaškega roka (po določenih pogojih). * Nekatera obdobja dela v tujini, če obstaja mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju in se doba upošteva v skladu z njim (npr. EU, EGP, Švica, določene države izven EU z bilateralnimi sporazumi). * Obdobja, ko ste si sami plačevali prispevke za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje. **Ni krito (se praviloma ne šteje v pokojninsko dobo):** * Obdobja rednega študija, razen če ste bili med študijem redno zaposleni ali vključeni v obvezno zavarovanje. * Obdobja dela prek študentske napotnice, kjer niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ampak samo za druge oblike zavarovanja, npr. zdravstveno). * Obdobja dela v tujini, če Slovenija z določeno državo nima sklenjenega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, ki bi omogočal upoštevanje te dobe. * Obdobja brezposelnosti, ko niste prejemali denarnega nadomestila in niste bili vključeni v nobeno obliko zavarovanja. * Neplačani dopusti, daljša bolniška odsotnost (če ni krita z nadomestilom) ali obdobja, ko ste na lastno željo prekinili delovno razmerje in niste bili vključeni v zavarovanje. * Delo na črno ali kakršna koli oblika dela, za katero niso bili plačani prispevki v slovenski pokojninski sistem.

Praktični koraki za zapolnitev pokojninskih lukenj: Kaj lahko storite že danes?

Kot smo videli, so 'pokojninske luknje' resna grožnja vaši finančni stabilnosti v starosti. Vendar pa obstajajo konkretni koraki, ki jih lahko storite že danes, da te luknje zapolnite ali vsaj omilite njihov vpliv. Prvi in najpomembnejši korak je, da se informirate o svoji trenutni pokojninski dobi. To lahko storite na portalu ZPIZ-a, kjer si lahko pridobite izpis obdobij zavarovanja. Preverite vsako leto, vsak mesec. Če opazite neskladja ali manjkajoča obdobja, takoj ukrepajte in se posvetujte s svetovalci na ZPIZ-u. Vaša zgodovina zaposlitev mora biti popolna in pravilna.

Naslednji korak je razmislek o prostovoljnem vključevanju v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To vam omogoča, da si sami plačujete prispevke za pokojninsko dobo, tudi če niste zaposleni, ste samozaposleni z nižjo osnovo ali delate v tujini. Strošek takega vključevanja je odvisen od izbrane zavarovalne osnove, ki ne sme biti nižja od minimalne. V letu 2024 je najnižja zavarovalna osnova za samostojne zavezance znašala 1.253,30 EUR. Zato so tudi prispevki, ki se plačajo od te osnove, temu primerni in niso zanemarljivi. Vendar pa s tem pridobite pokojninsko dobo in lahko bistveno izboljšate svoj odmerni odstotek. Zadnja možnost, ki jo bom podrobneje obravnavala, je dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga ponujajo komercialne zavarovalnice. To je sicer dopolnilno, a ključno orodje za reševanje pokojninske luknje, ki jo ustvarja obvezni sistem.

Dokup pokojninske dobe: Ali se splača in koliko stane?

ZPIZ omogoča tudi dokup pokojninske dobe za določena obdobja, ki sicer niso bila zajeta v obvezno zavarovanje. Najpogostejši primeri so dokup obdobij študija, služenja vojaškega roka (če ni bil avtomatsko priznan) ali dokup dobe, preživete na porodniškem dopustu, če se je uveljavljala pravica do krajšega delovnega časa in s tem nižjih prispevkov. Strošek dokupa se določa individualno, na podlagi pokojninske osnove, od katere se plačujejo prispevki, in višine prispevkov za PIZ, ki veljajo v trenutku dokupa. To pomeni, da je dokup lahko precej drag, saj je treba plačati prispevke za pretekla obdobja, vključno z obrestmi.

Na primer, če bi želeli dokupiti pet let študija, bi morali izračunati, koliko bi znašali prispevki za teh pet let po veljavnih stopnjah in od povprečne plače, ki bi jo verjetno imeli v tistem obdobju, prilagojeni na današnjo vrednost. Ta znesek lahko hitro naraste v več tisoč evrov. Na primer, če bi povprečni mesečni prispevki za PIZ znašali 250 EUR, bi vas pet let dokupa stalo okoli 15.000 EUR (5 let * 12 mesecev * 250 EUR). To je velika investicija, ki jo je treba skrbno pretehtati. Vendar pa lahko ta investicija pomeni bistveno višjo pokojnino – v našem prejšnjem informativnem primeru kar 102 EUR mesečno več. To pomeni, da bi se investicija povrnila v približno 12 letih prejemanja pokojnine. Odločitev o dokupu je individualna in je odvisna od vaše finančne situacije, pričakovane pokojninske dobe in drugih dejavnikov. Zato je posvet s strokovnjakom ključen.

Dodatno pokojninsko zavarovanje: Vaš most do dostojne jeseni

Poleg dokupa in prostovoljnega vključevanja v obvezno zavarovanje je dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga ponujajo komercialne zavarovalnice, izjemno pomembno orodje za zapolnitev pokojninskih lukenj. Tukaj ne govorimo o ZPIZ-u, ampak o produktih, ki jih ponujajo zavarovalnice, kot so skladnice, mešani življenjski produkti in pokojninski skladi. Namen teh produktov je, da si poleg obvezne pokojnine, ki jo boste prejeli iz ZPIZ-a, zagotovite še dodaten mesečni prihodek. To je ključen steber varčevanja za starost, saj vam omogoča, da si sami kreirate dodaten dohodek, neodvisen od državnega sistema.

Prednosti dodatnega pokojninskega zavarovanja so številne. Prvič, imate popoln nadzor nad vplačili in višino prihrankov. Sami se odločite, koliko boste vplačevali in kako pogosto. Drugič, vplačila v določene oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja (npr. prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje – PDPZ) so davčno olajšana, kar pomeni, da vam država dejansko vrača del vplačanih sredstev. To je izjemna spodbuda za varčevanje. Tretjič, dodatno pokojninsko zavarovanje je fleksibilno – v primeru potrebe lahko določena sredstva tudi dvignete prej (čeprav to običajno ni priporočljivo zaradi davčnih posledic in izgube potencialnih donosov). Konkretni zneski, ki jih lahko pričakujete iz dodatnega zavarovanja, so odvisni od višine vplačil, dobe varčevanja in donosov, ki jih dosežejo skladi. Vedno pa velja pravilo: prej ko začnete, manjše so mesečne obveznosti in večji je končni znesek. Na primer, če bi 30 let varčevali 100 EUR na mesec v sklad, ki dosega povprečni letni donos 4 %, bi lahko ob upokojitvi imeli zbranih okoli 70.000 EUR, kar bi vam omogočalo dodatno rento v višini več sto evrov mesečno.

Primer iz prakse: Ksenijina zgodba in njena odločitev

Dovolite mi, da vam predstavim informativni primer iz prakse, ki nazorno prikazuje, kako pomembno je pravočasno ukrepanje. Ksenija, danes stara 45 let, se je obrnila name z zaskrbljenostjo glede svoje pokojnine. Po končani fakulteti je pet let delala v Londonu, v času, ko Slovenija še ni bila članica EU, in kasneje je imela dve leti prekinitev zaradi nege hudo bolne matere. Po izračunih na ZPIZ-u, ki jih je uredila po mojem nasvetu, ji je manjkalo sedem let pokojninske dobe za polno upokojitev, kar bi pomenilo, da bi prejela približno 15 % nižjo pokojnino, kot če bi imela vsa leta vključena. To bi ob predvideni pokojninski osnovi 1.800 EUR pomenilo kar 270 EUR manj na mesec.

Ksenija je razmišljala o dokupu dobe, vendar bi jo to stalo okoli 25.000 EUR. Odločila se je za kombinacijo rešitev. Dokupila je dve leti, kar jo je stalo okoli 7.000 EUR, in s tem zmanjšala manko na pet let. Preostalih pet let se je odločila reševati z dodatnim pokojninskim varčevanjem. Mesečno je začela vplačevati 150 EUR v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje z možnostjo dviga ob upokojitvi. Izračunali smo, da bo z rednimi vplačili in pričakovanimi donosi do upokojitve pri 65 letih zbrala dovolj sredstev, da bo lahko iz pokojninskega sklada prejemala dodatno mesečno rento v višini približno 200 EUR. S tem si je zagotovila, da bo kljub 'luknjam' v pokojninski dobi prejela približno enako, če ne celo višjo skupno pokojnino, kot če bi imela vso dobo priznano v obveznem sistemu. Ksenijina zgodba je dokaz, da s pravočasnim načrtovanjem in kombinacijo različnih pristopov lahko rešimo tudi najbolj zapletene situacije.

Načrtovanje in zgodnje ukrepanje: Zakaj je čas vaš največji zaveznik?

Kot ste videli, so manjkajoča leta pokojninske dobe lahko finančno izjemno boleča. Vendar pa je dobra novica ta, da imate nad situacijo še vedno določen nadzor, še posebej, če ukrepate dovolj zgodaj. Čas je v varčevanju vaš največji zaveznik. Prej ko začnete z reševanjem pokojninskih lukenj, manjše so mesečne obveznosti in lažje je doseči želeni cilj. Če začnete varčevati pri 25 letih, lahko z manjšimi mesečnimi vplačili zberete enako ali celo več denarja kot nekdo, ki začne pri 45 letih z bistveno višjimi mesečnimi zneski.

Ne odlašajte s preverjanjem vaše pokojninske dobe in z iskanjem rešitev. Preverite izpis pokojninske dobe na ZPIZ-u. Razmislite o dokupu, če vam to omogočajo finančne zmožnosti. Predvsem pa resno razmislite o dodatnem pokojninskem zavarovanju. To ni luksuz, ampak nuja za dostojno življenje v starosti. Vedno znova poudarjam, da je ključno, da se s tem vprašanjem soočite proaktivno in poiščete strokovno pomoč. Zato sem tu jaz, Petra Guštin, da vam pomagam skozi ta proces, vam pojasnim vse podrobnosti in skupaj najdemo najboljšo rešitev za vašo unikatno situacijo.

Zaključek: Varen korak v prihodnost

Manjkajoča leta pokojninske dobe so realnost, s katero se sooča vse več ljudi. Vendar pa to ne sme biti razlog za paniko, temveč za proaktivno ukrepanje. Razumevanje delovanja pokojninskega sistema, poznavanje lastne pokojninske dobe in sprejemanje odločitev o dokupu ali dodatnem varčevanju so ključni koraki k finančno stabilni prihodnosti. Ne pozabite, vaša pokojnina ni le statistika, ampak je temelj vaše kakovosti življenja v starosti.

Prepričana sem, da ste zdaj bolje opremljeni z informacijami za sprejemanje premišljenih odločitev. Če imate še kakršna koli vprašanja ali bi želeli individualno svetovanje, me ne oklevajte kontaktirati. Skupaj lahko preverimo vašo situacijo, analiziramo možnosti in pripravimo strategijo, ki bo ustrezala vašim potrebam in željam. Vaša mirna in finančno varna jesen življenja je moja prioriteta. Pišite mi ali me pokličite, da se pogovorimo.

Pogosta vprašanja

Ali se mi študij avtomatično šteje v pokojninsko dobo?

Ne, redni študij se avtomatično ne šteje v pokojninsko dobo. Vštejejo se le obdobja, ko ste bili med študijem redno zaposleni in ste plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obdobja študija je možno tudi dokupiti.

Kaj pa delo v tujini? Bo to vplivalo na mojo slovensko pokojnino?

Odvisno od države. Če ste delali v EU/EGP/Švici, se doba sešteva pri izpolnjevanju pogojev. Z drugimi državami veljajo bilateralni sporazumi. Brez sporazuma se doba praviloma ne upošteva. Preverite sporazume in možnost prostovoljnega zavarovanja.

Kako izvem, koliko pokojninske dobe imam in ali imam kakšne luknje?

Najbolj zanesljiv način je, da si na portalu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) pridobite izpis obdobij zavarovanja. Tam so navedena vsa vaša vključena obdobja.

Ali se mi splača dokupiti pokojninsko dobo?

Dokup je lahko draga naložba, a se lahko dolgoročno izplača z višjo pokojnino. Odločitev je odvisna od vaših finančnih zmožnosti in števila manjkajočih let. Potrebna je individualna analiza s strokovnjakom.

Ali je dodatno pokojninsko zavarovanje rešitev za pokojninske luknje?

Vsekakor! Dodatno pokojninsko zavarovanje je odličen način za ustvarjanje dodatnega dohodka ob upokojitvi. Omogoča fleksibilnost, davčne olajšave in neodvisnost od obveznega sistema. Z njim lahko bistveno omilite vpliv manjkajoče dobe.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Sorodne ključne besede

  Pokojninska doba in odmerni odstotek: kaj vpliva na višino pokojnine

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Koliko bo znašala vaša pokojninska luknja vsak mesec?

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Predčasna upokojitev: koliko vas stane vsak mesec prej

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Samozaposleni in pokojnina: cena minimalne osnove čez 25 let

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Zakaj imajo ženske praviloma nižjo pokojnino — in kaj s tem narediti