Regulativni peskovniki in pametne pogodbe: Inovacije v zavarovalništvu

Uvod v svet inovacij: Zakaj so pomembni regulativni peskovniki?

V moji dolgoletni karieri, ki se razteza čez dve desetletji v slovenskem zavarovalništvu, sem videla mnogo sprememb in tehnoloških napredkov. Od časa, ko so bili papirnati obrazci norma, do današnjih digitalnih rešitev, je pot dolga in polna izzivov. A če želimo ostati konkurenčni in ponuditi svojim strankam najboljše, moramo nenehno iskati nove, boljše in učinkovitejše načine delovanja. V tem kontekstu so regulativni peskovniki in pametne pogodbe izjemno pomembni – predstavljajo most med tradicionalnim in prihodnostjo.

Regulativni peskovnik, v angleščini 'regulatory sandbox', si predstavljam kot varen, nadzorovan prostor. Gre za nekakšen laboratorij, ki finančnim institucijam – v našem primeru zavarovalnicam – in tehnološkim podjetjem omogoča, da v realnem okolju testirajo inovativne izdelke, storitve ali poslovne modele. In to vse pod budnim očesom regulatorja, a z nekoliko bolj sproščenimi pravili kot običajno. To je ključnega pomena, saj omogoča hitrejši razvoj in implementacijo novih tehnologij, ne da bi takoj tvegali stabilnost celotnega sistema ali interese strank.

Namen teh peskovnikov ni zgolj omogočanje eksperimentiranja. Glavni cilj je zbiranje podatkov, učenje in razumevanje, kako nove tehnologije delujejo v praksi, preden se jih v celoti implementira in regulira. To regulatorju, v našem primeru Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN), omogoča, da oblikuje ustrezno in sorazmerno zakonodajo, ki ne bo dušila inovacij, hkrati pa bo zagotavljala stabilnost in varovala interese potrošnikov. V Sloveniji se ta proces šele dobro razvija, a že vidimo prve obrise potencialnih koristi.

Za stranke, kot ste vi, to pomeni, da so zavarovalnice, ki testirajo in uvajajo te tehnologije, na poti k ponujanju bolj transparentnih, učinkovitih in morda tudi ugodnejših storitev. Pomislite na hitrejše reševanje škodnih primerov, avtomatizacijo izplačil ali bolj prilagojene zavarovalne produkte. Čeprav se morda sliši futuristično, so to realne možnosti, ki jih prinašajo pametne pogodbe, podprte z regulativnimi peskovniki.

Kaj so pametne pogodbe in kako spreminjajo zavarovalništvo?

Da bi razumeli bistvo regulativnih peskovnikov, moramo najprej razčistiti, kaj so pravzaprav pametne pogodbe. Predstavljajte si običajno pogodbo – ta določa pogoje in obveznosti strank. Pametna pogodba pa je v bistvu digitalna pogodba, ki je zapisana v programski kodi in shranjena na blockchainu. Glavna razlika je v tem, da se pogoji te pogodbe samodejno izvršijo, ko so izpolnjeni vnaprej določeni pogoji. Ne potrebuje posrednika, odvetnika ali banke, da bi preverila izpolnjevanje pogojev – sistem to stori sam.

V zavarovalništvu ima to revolucionaren potencial. Recimo, da imate zavarovanje za zamudo leta. Trenutno bi morali po zamudi izpolniti obrazec, priložiti dokazila in čakati na obravnavo. S pametno pogodbo bi lahko bilo vse to avtomatizirano. Ko sistem ugotovi, da je letalo zamudilo, in se ta podatek potrdi iz zanesljivega vira (npr. letalske podatkovne baze), se avtomatsko sproži izplačilo odškodnine na vaš račun. Brez papirjev, brez čakanja. To poenostavlja procese, zmanjšuje administrativne stroške in predvsem – pospeši izplačila.

Seveda pa pametne pogodbe niso rešitev za vse in povsod. Njihova učinkovitost je odvisna od jasne določitve pogojev in dostopnosti zanesljivih podatkov ('oracles'), ki sprožijo izvršitev pogodbe. Ključna prednost je transparentnost, saj so vse transakcije zapisane na blockchainu in so preverljive, hkrati pa tudi varnost, saj se zapisi ne morejo spreminjati. Vendar pa je pomembno poudariti, da so enkrat zapisane v kodo, težko ali skoraj nemogoče spremenljive. To pomeni, da mora biti začetni zapis brezhiben.

Zavarovalnice so prepoznale ta potencial in raziskujejo uporabo pametnih pogodb za različne vrste zavarovanj – od enostavnih potovalnih zavarovanj do kompleksnejših parametriziranih zavarovanj, kjer se izplačilo sproži ob določenem dogodku (npr. določena količina padavin za kmetijsko zavarovanje ali višina reke ob poplavi). S tem se odpira povsem nova dimenzija učinkovitosti in storitev za zavarovalce, kar za nas pomeni, da lahko ponudimo še boljše svetovanje in rešitve.

Slovenska iniciativa: Regulativni peskovnik in pilotni projekti

V Sloveniji se Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) zaveda, da mora regulacija slediti tehnološkemu napredku. Leta 2021 je AZN objavila načela za vzpostavitev regulativnega peskovnika, s čimer je pokazala odprtost do inovacij. Čeprav še nimamo uradno vzpostavljenega 'FinTech' peskovnika v polnem obsegu kot nekatere druge države, so te iniciative pomemben korak k ustvarjanju okolja, ki spodbuja razvoj. To pomeni, da zavarovalnice in startupi lahko sodelujejo z AZN, da bi predstavili in testirali svoje inovativne rešitve v nadzorovanem okolju.

Glede pilotnih projektov za pametne pogodbe v slovenskem zavarovalništvu, sem opazila, da so to področje nekatere večje zavarovalnice že začele raziskovati. Čeprav so informacije o konkretnih projektih pogosto zaščitene kot poslovna skrivnost, vemo, da se fokusirajo na področja, kjer je možno jasno določiti sprožilce dogodkov. Eden izmed pogostih primerov, ki se pojavlja v razpravah, je zavarovanje za zamude letov ali, kot sem že omenila, parametrična zavarovanja, kjer se izplačilo veže na objektivne, merljive podatke, kot so vremenske razmere.

Ti projekti so v fazi testiranja in učenja. Zavarovalnice preizkušajo tehnologijo, preverjajo zanesljivost podatkovnih virov, in predvsem, ocenjujejo pravne in regulativne implikacije. Vsak tak projekt zahteva sodelovanje IT oddelkov, pravnih služb in seveda strokovnjakov za zavarovalništvo, kot sem jaz, da zagotovimo, da produkt ustreza potrebam strank in je hkrati v skladu z veljavno zakonodajo.

Trenutno specifični zneski prihrankov ali izplačil zaradi pametnih pogodb v slovenskem prostoru še niso javno dostopni, saj so projekti v povojih. Lahko pa na podlagi tujih izkušenj sklepamo, da bi avtomatizacija škodnih procesov lahko znižala administrativne stroške za 10-20%, kar bi se dolgoročno lahko odrazilo v konkurenčnejših cenah zavarovanj. To je seveda zgolj informativni primer izračuna, ki ga je treba potrditi s konkretnimi podatki.

Varčevanje in inovacije: Kako pametne pogodbe vplivajo na vašo denarnico?

Morda se sprašujete, kako vse to vpliva na vaše varčevanje. Pametne pogodbe, čeprav morda ne neposredno vplivajo na varčevalne produkte v klasičnem smislu, imajo velik posreden vpliv. Glavna prednost je učinkovitost in zmanjšanje stroškov. Manj administrativnih ovir pomeni manj stroškov za zavarovalnice, kar se lahko dolgoročno prevede v boljše pogoje za stranke. Predstavljajte si, da so vaši škodni zahtevki obdelani in izplačani avtomatsko, brez dolgotrajnega preverjanja in papirologije.

Čeprav se varčevalni produkti, kot so življenjska zavarovanja z varčevalno komponento ali rentna zavarovanja, ne bodo spremenili čez noč, lahko pametne pogodbe prinesejo večjo transparentnost in hitrost pri izplačilih. Na primer, če imate rentno zavarovanje, bi pametna pogodba lahko avtomatsko sprožila izplačilo določene rente ob določenem datumu, brez kakršnihkoli vmesnih korakov. To zmanjšuje tveganje za človeške napake in zagotavlja, da boste sredstva prejeli točno takrat, ko jih pričakujete.

V primeru zavarovanj, ki so povezana z dogodki (npr. zavarovanje za brezposelnost, zavarovanje kritičnih bolezni z jasno definiranimi kriteriji), bi lahko pametne pogodbe bistveno pospešile izplačilo, ko se določeni dogodek zgodi in je preverjen. To je ključnega pomena, saj v težkih življenjskih situacijah šteje vsak evro in vsak dan. Hitro izplačilo vam lahko pomaga premostiti finančne prepreke in ohraniti vaše varčevalne cilje.

Poleg tega lahko pametne pogodbe omogočijo razvoj novih, bolj prilagodljivih in inovativnih zavarovalnih produktov, ki bi bili tesneje povezani z vašimi potrebami. Morda se bodo pojavile mikro-zavarovalne rešitve, kjer bi se zavarovanje aktiviralo in plačalo le za določeno obdobje ali dogodek, kar bi omogočilo bolj ciljano in stroškovno učinkovito zavarovanje. Vse to lahko posredno vpliva na vaše finančno načrtovanje in vam omogoči, da pametneje upravljate s svojimi sredstvi.

Ključne lekcije in ovire pri uvajanju pametnih pogodb

Uvajanje vsake nove tehnologije prinaša svoje izzive in pametne pogodbe niso izjema. Čeprav so obljube velike, se pri pilotnih projektih in razvoju srečujemo z določenimi ovirami. Ena izmed glavnih je pravno pripoznanje. Kljub temu, da so pametne pogodbe tehnično izvedljive, njihova pravna veljavnost in izvršljivost v slovenskem pravnem sistemu še ni povsem jasna. Zakonodaja, kot je Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), Zakon o zavarovalno zastopniških in posrednih storitvah (ZZVZZ) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), še ne obravnava neposredno koncepta pametnih pogodb, kar ustvarja določeno pravno negotovost. Zato je vloga regulativnega peskovnika, kjer se lahko preizkuša pravne okvire, ključna.

Druga pomembna ovira je tehnična kompleksnost in zanesljivost. Za delovanje pametnih pogodb so nujni zanesljivi podatkovni viri (oracles), ki posredujejo informacije iz realnega sveta na blockchain. Če ti viri niso zanesljivi ali so manipulirani, lahko to povzroči napačno izvršitev pogodbe. Poleg tega je pomembna tudi kakovost kode. Napake v kodi pametne pogodbe so lahko zelo drage, saj so pogodbe običajno nespremenljive. Potrebne so visoke stopnje testiranja in revizije kode, kar zahteva specializirano znanje in resurse.

Ne smemo pozabiti niti na interoperabilnost. Zavarovalnice uporabljajo različne sisteme in platforme. Integracija pametnih pogodb s obstoječimi IT sistemi je velik izziv. Povezati je treba ne le različne tehnologije, ampak tudi različne dele poslovanja zavarovalnic. To zahteva veliko investicij v IT infrastrukturo in izobraževanje kadra. Seveda pa je tudi vprašanje zasebnosti in varovanja podatkov, ki so še posebej občutljivi v zavarovalništvu, ključnega pomena, čeprav blockchain tehnologija nudi določene rešitve na tem področju.

Kljub vsem oviram pa so ključne lekcije, ki jih jemljemo iz teh projektov, izjemno dragocene. Učimo se o potrebi po jasni regulativi, ki bo podpirala inovacije, hkrati pa varovala potrošnike. Razumemo pomen sodelovanja med tehnološkimi strokovnjaki in zavarovalničarji. In kar je najpomembnejše, spoznavamo, da je prihodnost zavarovalništva v hibridnih rešitvah, ki združujejo moč tehnologije z osebno storitvijo in strokovnim svetovanjem, kot ga nudimo mi, zavarovalni zastopniki. Ne gre za popolno avtomatizacijo, temveč za optimizacijo procesov, ki nam omogoča, da se bolj posvetimo vam.

Kaj je krito in kaj ni krito s pametnimi pogodbami v zavarovalništvu?

Razumevanje kritja je temelj vsakega zavarovanja, ne glede na to, ali gre za tradicionalno polico ali pametno pogodbo. Pri pametnih pogodbah je 'kaj je krito in kaj ni krito' določeno z izjemno natančno kodo. To pomeni, da so pogoji in sprožilci izplačila vnaprej in nedvoumno določeni. To je hkrati prednost in izziv.

**Kaj je potencialno krito s pametnimi pogodbami:**

- **Zavarovanja s parametričnimi sprožilci:** To so zavarovanja, kjer je izplačilo vezano na objektivne, preverljive dogodke. Primer: zavarovanje za zamudo leta, ki se sproži, ko je zamuda potrjena iz letalskih baz podatkov. Drugi primer je kmetijsko zavarovanje, ki se sproži ob določeni količini padavin, zabeleženi s strani uradne meteorološke postaje (npr. nad 50 mm/m² v 24 urah).

- **Enostavni škodni dogodki:** Tisti, ki ne zahtevajo kompleksne ocene in presoje. Recimo, zavarovanje za izgubo prtljage, ko se status prtljage potrdi s sledilnim sistemom letalske družbe.

- **Izplačila rent:** Avtomatsko izplačilo dogovorjenih rent ob določenih datumih ali izpolnitvi starosti zavarovanca (npr. rentno zavarovanje, kjer se prva renta v višini 500 EUR izplača na prvi dan meseca po dopolnitvi 60. leta starosti).

- **Prekinitve in avtomatske podaljšave:** Pogodbe, ki se avtomatsko prekinejo ali podaljšajo ob izpolnitvi določenih pogojev (npr. zavarovanje za avto se podaljša za eno leto, če ni bilo škodnega dogodka v preteklem letu).

**Kaj potencialno ni krito ali je zelo težko implementirati s pametnimi pogodbami (vsaj v začetni fazi):**

- **Zavarovanja, ki zahtevajo kompleksno presojo:** Sem spadajo zavarovanja, kjer je potrebna subjektivna ocena škode, moralni hazard ali ugotavljanje vzročne zveze. Klasično avtomobilsko kasko zavarovanje, kjer je treba oceniti obseg škode, je dober primer.

- **Zdravstvena zavarovanja z diagnostiko:** Izplačila, ki so odvisna od zdravniške diagnoze, specialističnih mnenj in ocene zdravstvenega stanja. Tukaj je proces preveč kompleksen za avtomatsko izvršitev brez človeške presoje.

- **Zavarovanja z nejasnimi ali nedoločljivimi sprožilci:** Če dogodka ni mogoče objektivno in avtomatsko preveriti iz zanesljivih virov, pametna pogodba ni primerna. Primer: zavarovanje za "splošno slabo počutje".

- **Zavarovanja, kjer so potrebne izjeme in prilagoditve:** Pametne pogodbe so rigidne. Če so potrebne individualne prilagoditve pogojev, je to izziv. Zakonska določila, kot so določila o odpovedi pogodbe v določenih primerih, kot jih določata ZZavar-1 in ZZVZZ, je treba skrbno implementirati v kodo.

Vedeti je treba, da se tehnologija razvija in se bo krog podprtih kritij širil. A za zdaj velja pravilo: bolj ko je dogodek objektivno merljiv in brez dvoma potrjen, bolj je primeren za pametno pogodbo. Kot vaša zavarovalna zastopnica vam bom vedno svetovala, katera rešitev je najprimernejša za vaše specifične potrebe in tveganja, ne glede na to, ali gre za tradicionalno polico ali inovativno rešitev.

Praktični primer: Zavarovanje za zamudo letala z avtomatskim izplačilom

Dovolite mi, da ponazorim potencial pametnih pogodb z enim praktičnim primerom. Predstavljajte si gospoda Novaka, ki je potoval na poslovno konferenco v tujino. Zanj je bilo ključnega pomena, da pride pravočasno. Sklenil je inovativno zavarovanje za zamudo letala, ki temelji na pametni pogodbi.

Pogoja zavarovanja sta bila preprosta: če je letalo zamujalo več kot 3 ure od predvidenega časa pristanka, se mu avtomatsko izplača 300 EUR odškodnine. Ključno je, da so bili pogoji jasno določeni v kodi pametne pogodbe, vključno z referenco na uradne podatke o letalskih poletih (tako imenovani 'oracle').

Na žalost gospoda Novaka je letalo zamudilo za 4 ure zaradi tehničnih težav. V tradicionalnem scenariju bi moral gospod Novak po pristanku poiskati potrdilo o zamudi, izpolniti zahtevek, ga poslati zavarovalnici in čakati nekaj dni ali celo tednov na obravnavo in izplačilo.

S pametno pogodbo pa je bilo povsem drugače. Ko je sistem, ki ga je upravljala pametna pogodba, prejel podatek iz letalske podatkovne baze, da je letalo gospoda Novaka pristalo s 4-urno zamudo, se je pogodba samodejno izvršila. Gospod Novak je bil na letališču še pred carinsko kontrolo, ko je na svoj mobilni telefon prejel obvestilo, da je bil znesek 300 EUR nakazan na njegov bančni račun. Brez stresa, brez papirologije, brez čakanja. To mu je omogočilo, da se je hitro preusmeril na iskanje nadomestnega prevoza do konference, saj ni bil obremenjen s skrbmi glede birokracije za izplačilo.

Prihodnost zavarovalništva: Sodobna regulacija in etična vprašanja

Kot sem že poudarila, je prihodnost zavarovalništva tesno povezana z digitalno preobrazbo in inovacijami. Pametne pogodbe in regulativni peskovniki so le en del te zgodbe. Za uspešno implementacijo teh tehnologij pa je ključnega pomena razvoj sodobne in prilagodljive regulative. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) ima tukaj izjemno pomembno vlogo – biti mora korak pred časom, da omogoči varno in transparentno uvajanje novosti, ki bodo koristile tako zavarovalnicam kot tudi potrošnikom.

Poleg tehničnih in pravnih izzivov pa se ob uvajanju pametnih pogodb odpirajo tudi pomembna etična vprašanja. Kdo je odgovoren, če pametna pogodba naredi napako? Kako zagotoviti poštenost in preprečiti diskriminacijo, če se odločitve sprejemajo avtomatizirano na podlagi algoritmov? To so vprašanja, ki zahtevajo temeljito obravnavo in dialog med vsemi deležniki – regulatorji, zavarovalnicami, tehnološkimi podjetji in seveda potrošniki. Moj pogled je, da je etika v središču vsake dobre zavarovalne rešitve.

V prihodnosti pričakujem, da bodo regulativni peskovniki postali stalnica v slovenskem finančnem sektorju, kar bo pospešilo inovacije. Hkrati pa se bo razvijala tudi zakonodaja, ki bo bolj jasno opredelila pravni status in pogoje za uporabo pametnih pogodb. To bo ustvarilo bolj stabilno in predvidljivo okolje, v katerem se bodo lahko razvijali novi, še bolj prilagodljivi in učinkoviti zavarovalni produkti, ki bodo ustrezali dinamičnim potrebam sodobnega človeka in podjetja.

Moj cilj kot zavarovalne zastopnice je, da vas o vseh teh spremembah obveščam in vam pomagam razumeti, kako lahko te inovacije vplivajo na vaše finance in varnost. Pomembno je, da smo odprti za nove rešitve, a hkrati previdni in vedno varujemo svoje interese. Verjamem, da tehnologija ni nadomestek za človeški stik in strokovno svetovanje, temveč orodje, ki nam omogoča, da vam služimo še bolje.

Vloga zavarovalnega zastopnika v dobi pametnih pogodb

Morda se sprašujete, kakšna je moja vloga kot zavarovalne zastopnice v dobi, ko postajajo zavarovanja vse bolj avtomatizirana. Moje prepričanje je, da je vloga strokovnega svetovalca še toliko bolj pomembna. Tehnologija in pametne pogodbe so odlična orodja za avtomatizacijo in učinkovitost, vendar ne morejo nadomestiti človeškega razumevanja in prilagoditve rešitev posameznikovim potrebam.

Moj cilj ni zgolj prodaja zavarovanja, ampak celovito svetovanje. To pomeni, da vam pomagam razumeti ne le pogoje tradicionalnih polic, ampak tudi potencial in omejitve novih tehnologij, kot so pametne pogodbe. Pomagam vam pri izbiri, ki je najustreznejša za vašo življenjsko situacijo, finančne cilje in stopnjo tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti. Ne glede na to, ali gre za klasično življenjsko zavarovanje ali nekaj povsem novega, ste pri meni lahko prepričani, da dobite transparentne informacije in individualen pristop.

Poleg tega sem tukaj, da vam pomagam pri razumevanju kompleksne regulative, ki ureja zavarovalništvo, vključno z določili ZZavar-1, ZZVZZ in ZPIZ-2. Pomagam vam navigirati skozi pogoje posamezne zavarovalnice, ki so lahko zelo različni, in poudarjam, da pogoji ene zavarovalnice niso splošno pravilo, ampak so prilagojeni njihovim produktom. Moje izkušnje mi omogočajo, da prepoznam morebitne pasti in vam svetujem, kako se jim izogniti.

Zavarovalni zastopnik, kot sem jaz, je vaš zagovornik. Tudi ko so procesi avtomatizirani, se lahko pojavijo vprašanja ali zapleti. Takrat sem jaz tista, ki vam stoji ob strani, vam pomaga razumeti situacijo in najti rešitev. Zato sem prepričana, da tudi v dobi pametnih pogodb in umetne inteligence, človeški stik, zaupanje in strokovno znanje ostajajo neprecenljivi. Vaše varčevanje in finančna varnost sta preveč pomembna, da bi ju prepustili zgolj algoritmu.

Pogosta vprašanja

Ali so pametne pogodbe v Sloveniji pravno veljavne?

Pravna veljavnost pametnih pogodb v Sloveniji še ni popolnoma in celovito urejena z obstoječo zakonodajo. Regulativni peskovniki so vzpostavljeni ravno zato, da se preizkusijo njihovi pravni in regulativni okviri ter se pripravi ustrezna zakonodaja, ki bo omogočala njihovo široko uporabo. Potrebna bo jasna opredelitev s strani zakonodajalca.

Kako pametne pogodbe varujejo moje podatke?

Pametne pogodbe delujejo na blockchainu, ki s svojo decentralizirano in kriptografsko zaščiteno naravo zagotavlja visoko raven varnosti in transparentnosti transakcij. Podatki so shranjeni v verigi blokov, ki jih je izjemno težko spreminjati. Vendar je ključno vprašanje, kateri osebni podatki se dejansko shranjujejo na verigi in kako se ti podatki povezujejo z identiteto posameznika, kar je kompleksno področje zasebnosti.

Kaj pomeni 'oracle' v kontekstu pametnih pogodb?

Oracle je zanesljiv vir podatkov, ki posreduje informacije iz realnega sveta na blockchain, da sproži izvršitev pametne pogodbe. Brez oracla pametne pogodbe ne bi mogle vedeti, kdaj so izpolnjeni pogoji za avtomatsko izplačilo ali drugo dejanje. Njegova zanesljivost je ključna za delovanje celotnega sistema in zaupanje uporabnikov v avtomatizacijo.

Ali lahko pametne pogodbe nadomestijo zavarovalne zastopnike?

Ne, pametne pogodbe so orodje za avtomatizacijo določenih procesov, ne pa nadomestek za celovito svetovanje. Zavarovalni zastopniki nudimo individualno strokovno pomoč pri izbiri pravega zavarovanja, razumevanju pogojev, reševanju zapletov in zagotavljanju, da so vaše potrebe v celoti pokrite. Človeški stik, empatija in strokovno znanje ostajajo nenadomestljivi pri kompleksnih odločitvah.

Katere vrste zavarovanj so najbolj primerne za pametne pogodbe?

Najbolj primerne so tiste vrste zavarovanj, kjer so pogoji za izplačilo objektivni, merljivi in preverljivi iz zanesljivih zunanjih virov. To vključuje parametrična zavarovanja, kot so zavarovanja za zamudo letov, ekstremne vremenske pojave (suša, poplave) ali izplačila rent, ki so vezana na jasne datume ali starost. Manj primerne so kompleksne škode, ki zahtevajo subjektivno presojo.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalno zastopniških in posrednih storitvah (ZZVZZ)
• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) – Letna poročila in obvestila o inovacijah
• Evropska agencija za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) – Poročila o FinTechu in inovacijah v zavarovalništvu

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• Isti zorni kot

  Inflacija in pokojnina: koliko bo vaših 1.000 € vredno čez 20 let

• Isti zorni kot

  Pokojninska vrzel v praksi: plača 1.600 €, pokojnina 900 €

• Isti zorni kot

  Rastoča vplačila: kako naj varčevanje sledi inflaciji

• Isti zorni kot

  Inflacija in varčevanje za otroka na banki

• Isti zorni kot

  Kaj se zgodi z vašim pokojninskim prihrankom, če umrete pred upokojitvijo?