Hitra Petka — 5 točk za hitro branje
Bistvo objave v 30 sekundah.
- Dvojno obdavčevanje je realna grožnja pri čezmejnem varčevanju.
- Sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja so ključni.
- Davčne olajšave se razlikujejo med državami in produkti.
- Natančna analiza individualne situacije je nujna.
- Niso vsi pokojninski produkti enako obdavčeni v vseh državah.
Zakaj je čezmejno pokojninsko varčevanje zapleteno: Uvod v problematiko
Ko se odločimo za delo v tujini, se nam odprejo številne nove priložnosti, a s seboj prinesejo tudi nove izzive, še posebej na področju finančnega načrtovanja za prihodnost. Med njimi je pokojninsko varčevanje eden izmed kompleksnejših, saj se prepletajo zakonodaje različnih držav, kar lahko povzroči veliko zmede in, če nismo previdni, tudi nepotrebne stroške. Sama sem se v svoji 20-letni praksi srečala s številnimi primeri, ko so se Slovenci, ki so delali v drugih državah članicah EU, soočali z vprašanji, kako uskladiti svoje prihranke za pokojnino z davčnimi sistemi Slovenije in države zaposlitve.
Glavna zapletenost izvira iz dejstva, da se davčni sistemi znotraj Evropske unije, kljub določenim usklajevalnim prizadevanjem, še vedno močno razlikujejo. Vsaka država ima svoja pravila glede prispevkov v pokojninske sheme, davčnih olajšav, obdavčitve donosov med varčevanjem in, kar je najpomembneje, obdavčitve izplačil ob upokojitvi. Brez natančnega razumevanja teh razlik in njihovega vpliva na vašo konkretno situacijo, se lahko hitro zgodi, da boste plačali preveč davka ali pa boste celo izgubili določene ugodnosti, ki bi vam pripadale. Moj namen je, da vam v tej objavi predstavim ključne točke, na katere morate biti pozorni.
Dvojno obdavčevanje pokojninskih prihrankov: Kako se mu izogniti?
Eden največjih strahov, ko govorimo o čezmejnem pokojninskem varčevanju, je dvojno obdavčevanje. To pomeni, da bi bili vaši pokojninski prihranki ali izplačila obdavčeni tako v državi, kjer ste varčevali, kot tudi v Sloveniji, kjer ste morda davčni rezident. To je seveda situacija, ki si jo nihče ne želi, saj lahko močno zmanjša končni neto donos vašega varčevanja. Na srečo so države članice EU in tudi mnoge druge države po svetu podpisale bilateralne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki so zasnovani prav zato, da preprečijo takšne neljube scenarije. Ti sporazumi jasno določajo, katera država ima pravico obdavčiti določene vrste dohodkov, vključno s pokojninskimi.
Pomembno je vedeti, da vsebina teh sporazumov ni enotna. Vsak sporazum je poseben in podrobno opredeljuje pravila za določene kategorije dohodkov. Za pokojninske dohodke se običajno določi, ali se obdavčijo izključno v državi vira (tam, kjer se pokojnina izplačuje) ali v državi rezidentstva prejemnika, ali pa je predvidena metoda za preprečevanje dvojnega obdavčevanja, kot je oprostitev ali vračunanje davka. To pomeni, da če ste na primer varčevali za pokojnino na Nizozemskem in ste zdaj davčni rezident v Sloveniji, bo treba preveriti sporazum med Slovenijo in Nizozemsko glede obdavčitve pokojninskih dohodkov. Brez poznavanja tega sporazuma in vaše davčne rezidentnosti, je pravilno načrtovanje skoraj nemogoče.
Davčna rezidentnost: Ključni dejavnik za določitev obdavčitve
Preden se lotimo davčnih olajšav ali vprašanj dvojnega obdavčevanja, moramo najprej jasno določiti vašo davčno rezidentnost. To je temeljno vprašanje, saj odloča, katera država ima glavno pravico do obdavčevanja vaših dohodkov, vključno s pokojninskimi. Splošno pravilo je, da ste davčni rezident države, kjer imate center življenjskih in ekonomskih interesov, torej kjer je vaše stalno prebivališče, družina, nepremičnine, glavnina dohodkov. Vendar pa lahko delo v tujini zadeve zaplete, saj se lahko po internih predpisih obeh držav štejete za rezidenta v obeh. Takrat se uporabijo pravila, določena v sporazumih o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določijo, katera država ima prednost.
V praksi se pogosto zgodi, da oseba v eni državi dela in plačuje davke, v drugi pa ima družino in nepremičnine. V takih primerih sporazumi običajno določajo zaporedje kriterijev: stalno bivališče, center življenjskih interesov, običajno prebivališče in državljanstvo. Furs (Finančna uprava Republike Slovenije) ima jasne postopke za določitev davčne rezidentnosti. Pomembno je, da imate status davčnega rezidenta urejen, saj to vpliva na obdavčitev vseh vaših dohodkov, ne le pokojninskih. Nepravilna določitev rezidentnosti lahko povzroči resne davčne težave, vključno z naknadnimi obračuni davka in zamudnimi obrestmi. Zato je to prvi korak, ki ga moramo vedno preveriti.
Davčne olajšave za pokojninsko varčevanje v EU: Kje so priložnosti?
Različne države EU ponujajo različne davčne olajšave za spodbujanje pokojninskega varčevanja. Te olajšave se lahko kažejo v obliki odbitka vplačanih premij od davčne osnove, oprostitve davka na donose med varčevanjem, ali ugodnejše obdavčitve izplačil ob upokojitvi. Za Slovenca, ki dela v tujini in varčuje za pokojnino v tuji shemi, je ključno vprašanje, ali lahko te olajšave izkoristi tudi v Sloveniji, če je davčni rezident Slovenije, ali pa je omejen na olajšave, ki jih ponuja država, v kateri varčuje. Odgovor na to vprašanje je kompleksen in je odvisen od specifičnega produkta, zakonodaje obeh držav ter sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Načeloma, če ste slovenski davčni rezident in varčujete v pokojninskem produktu v tujini, se ugodnosti, ki jih ponuja slovenska zakonodaja za dodatno pokojninsko varčevanje (kot je npr. davčna olajšava za vplačana sredstva v PDPZ po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2), običajno nanašajo samo na domače produkte. Vendar pa to ni vedno tako črno-belo. Nekateri sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja vključujejo klavzule, ki omogočajo prenos določenih davčnih ugodnosti. Prav tako je pomembno vedeti, da se davčne olajšave ne nanašajo le na vplačila, temveč tudi na donose in kasnejša izplačila. V nekaterih državah so donosi med varčevanjem oproščeni davka, medtem ko so v drugih obdavčeni. Enako velja za izplačila, ki so lahko obdavčena po bistveno nižji stopnji kot redni dohodki. Prava optimizacija zahteva natančno analizo teh vidikov v obeh državah.
Kaj je krito in kaj ni krito: Pojasnilo pokojninskih produktov
Pri čezmejnem pokojninskem varčevanju je ključno razumeti, kaj posamezni pokojninski produkti v resnici krijejo in kakšne so njihove omejitve, tako glede naložbenih možnosti kot tudi glede davčne obravnave in dostopa do sredstev. Zavarovanja, sklenjena v tujini, so zavezana predvsem tamkajšnji zakonodaji. Niso vsi produkti, ki se v tujini imenujejo 'pokojninski', enaki kot slovensko dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) v smislu davčnih ugodnosti v Sloveniji. Kot sem že omenila, je pomembno razlikovati med različnimi tipi produktov.
**Krito je (načeloma in odvisno od konkretnega produkta ter sporazuma):**
- **Pridobivanje pravice do pokojnine:** Vplačila v sisteme obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi članici EU se upoštevajo pri pridobivanju pravice do slovenske starostne pokojnine, kar ureja ZPIZ-2 in usklajena zakonodaja EU. Države EU si medsebojno priznavajo zavarovalne dobe. To pomeni, da se vam vsa leta dela v tujini štejejo v skupno zavarovalno dobo, ko boste uveljavljali pokojnino v Sloveniji, kar je velika prednost.
- **Varčevanje z davčnimi ugodnostmi v državi varčevanja:** Če produkt ponuja davčne ugodnosti (npr. odbitek vplačil od davčne osnove) v državi, kjer varčujete, in ste tam davčni rezident, jih načeloma lahko izkoristite v skladu z zakonodajo te države. Na primer, če varčujete v pokojninski shemi v Nemčiji in ste tam davčni rezident, boste tam koristili nemške davčne olajšave.
- **Ugodnejša obdavčitev izplačil v skladu z mednarodnimi sporazumi:** Sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja določajo, katera država ima pravico obdavčiti pokojninske dohodke in preprečujejo, da bi bili obdavčeni dvakrat. To zagotavlja določeno pravno varnost pri izplačilih.
**Ni krito (načeloma in odvisno od konkretnega produkta ter sporazuma):**
- **Avtomatično priznavanje slovenskih davčnih olajšav:** Tuji pokojninski produkti praviloma ne upravičujejo do davčnih olajšav po slovenski zakonodaji (npr. olajšave za vplačila v PDPZ, ki so določene v ZDoh-2), razen če mednarodni sporazum izrecno ne določa drugače, ali če tuji produkt ustreza zelo strogim kriterijem, ki so redki. To pomeni, da če vplačate 1.000 EUR v tuji pokojninski sklad, verjetno ne boste mogli zanj uveljavljati davčne olajšave v Sloveniji, kot bi jo lahko za vplačilo v slovenski PDPZ. To je ključna razlika in pogosta napaka.
- **Garancije in pogoji slovenskih zavarovalnic:** Produkti, sklenjeni v tujini, niso pod nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) v Sloveniji in ne uživajo zaščite jamstvene sheme, kot so jo deležni slovenski zavarovanci. Prav tako ne veljajo pogoji in garancije, ki jih ponujajo slovenske zavarovalnice za svoje produkte.
- **Neomejena mobilnost sredstev brez davčnih posledic:** Čeprav obstaja ideja o evropski pokojninski mobilnosti (PEPP), prenos sredstev med različnimi pokojninskimi produkti v različnih državah ni vedno enostaven in lahko sproži davčne obveznosti. To še vedno ni avtomatizem in je zelo odvisno od konkretne ureditve.
- **Vsa tveganja:** Ni vsak pokojninski produkt zajemalec vseh tveganj. Nekateri so namenjeni zgolj varčevanju, drugi pa vključujejo tudi kritje za invalidnost, smrt ali dolgotrajno oskrbo. Vedno je treba preveriti, kaj točno je vključeno v vašo polico.
Vpliv EU regulative in PEPP na čezmejno varčevanje
Evropska unija se zaveda izzivov, ki jih prinaša mobilnost delovne sile, in si prizadeva za poenostavitev čezmejnega pokojninskega varčevanja. Ključen korak v tej smeri je Pan-European Personal Pension Product (PEPP) – Panevropski osebni pokojninski produkt. PEPP je bil uveden z namenom, da bi posameznikom omogočil lažje varčevanje za pokojnino v celotni EU, ne glede na to, kje delajo ali živijo. Njegov cilj je standardizirati nekatere vidike pokojninskih produktov in poenostaviti prenos sredstev med državami. S tem naj bi se zmanjšale administrativne ovire in povečala preglednost za potrošnike.
Kljub temu, da PEPP prinaša pomembne izboljšave, pa popolnoma ne odpravlja vseh davčnih zapletenosti. Davčna obravnava PEPP-a ostaja v pristojnosti posameznih držav članic, čeprav obstajajo smernice za usklajevanje. To pomeni, da se lahko davčne olajšave in obdavčitev izplačil še vedno razlikujejo od države do države. Vendarle pa je PEPP korak v pravo smer, saj ponuja možnost varčevanja v standardiziranem produktu, ki je prenosljiv in zasnovan za čezmejno uporabo. Za Slovence v tujini to pomeni, da lahko preučijo možnost varčevanja v PEPP-u, vendar morajo še vedno natančno preveriti, kakšno bo obravnavanje tega produkta v Sloveniji z davčnega vidika.
Praktični primer: Maria in njeno pokojninsko varčevanje v Avstriji
Predstavljajmo si Mario, Slovenko, ki je zadnjih 15 let delala v Avstriji in tam varčevala v kolektivnem pokojninskem skladu svojega delodajalca. Maria je ostala davčna rezidentka Slovenije, saj je tam živela njena družina in se je vsak konec tedna vračala domov. V Avstriji je izkoriščala davčne olajšave za vplačila v ta sklad, kar je pomenilo, da so se ji vplačila odbijala od davčne osnove v Avstriji. Ko se je pred kratkim upokojila, je želela začeti prejemati pokojnino iz avstrijskega sklada in jo kombinirati s slovensko pokojnino.
Maria se je obrnila name, ker ni bila prepričana, kako bo obdavčena njena avstrijska pokojnina v Sloveniji. Pregledali sva sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Avstrijo. Ta sporazum določa, da se pokojnine iz zasebnih pokojninskih shem načeloma obdavčijo le v državi rezidentstva prejemnika, kar je v Mariinem primeru Slovenija. To je pomenilo, da Maria svoje avstrijske pokojninske dohodke prijavi v Sloveniji in se tam obdavčijo po slovenski lestvici. Vendar pa sporazum tudi predvideva, da se vplačani prispevki v avstrijsko shemo, ki so bili v Avstriji oproščeni davka, v Sloveniji pri obdavčitvi izplačanih zneskov ne bodo upoštevali kot že obdavčeni. To seveda zmanjša davčno učinkovitost celotne operacije. Poleg tega je pomembno bilo preveriti tudi, ali je bil v Avstriji od izplačil že odtegnjen kakšen davek – če bi bil, bi Maria lahko uveljavljala vračunanje tega davka v Sloveniji, da se izogne dvojni obdavčitvi, vendar v njenem primeru ni bilo tako. Maria je morala torej skrbno načrtovati izplačila in se pozanimati o vseh podrobnostih, da je optimizirala svoj neto dohodek.
Pravna in finančna kompleksnost: Zakaj je nujen strokovnjak?
Davčni sistemi so zapleteni, še bolj pa postanejo, ko prestopimo meje. Nepravilno razumevanje davčnih pravil, sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, pa tudi specifičnih pogojev posameznih pokojninskih produktov, lahko vodi do velikih finančnih izgub. Kot sem poudarila že na začetku, ni dopustno izmišljanje statistik ali pravnih razlag. Vsak posameznik ima svojo specifično situacijo, ki zahteva individualno obravnavo. Kar velja za eno osebo ali eno državo, ne velja nujno za drugo.
Zato je ključnega pomena, da se pri načrtovanju čezmejnega pokojninskega varčevanja ali pri reševanju vprašanj glede obdavčitve že obstoječih prihrankov posvetujete z izkušenim strokovnjakom. To ni področje, kjer bi se splačalo ugibati ali se zanašati na informacije s spletnih forumov. Kvalificiran davčni svetovalec, ki je seznanjen z mednarodnimi davčnimi pravili in slovensko zakonodajo, vam lahko pomaga preprečiti drage napake, optimizirati vaše prihranke in zagotoviti, da boste izkoristili vse razpoložljive davčne olajšave. Morda boste potrebovali tudi pomoč specialista za mednarodno pokojninsko pravo. Investicija v strokovno svetovanje se na dolgi rok vedno izplača, saj vam prihrani čas, denar in skrbi.
Sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja: Kje jih najti in kako jih brati?
Slovenija ima sklenjenih več kot 50 sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja z različnimi državami po svetu, med njimi z vsemi pomembnejšimi državami članicami EU, kamor se Slovenci pogosto odpravljajo delat. Ti sporazumi so ključni dokumenti, ki določajo, katera država ima pravico obdavčiti posamezne vrste dohodkov, vključno s pokojninami. Najdete jih na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in v Uradnem listu RS. Vsak sporazum je običajno strukturiran na podoben način, vendar se podrobnosti med njimi razlikujejo.
Pri branju sporazuma je pomembno poiskati člen, ki se nanaša na 'Pokojnine in podobna plačila'. Ta člen bo določal, ali se pokojnine obdavčijo v državi vira (tam, kjer se pokojnina izplačuje) ali v državi rezidentstva prejemnika. Lahko določa tudi izjeme ali posebna pravila za javne uslužbence. Na primer, sporazum lahko določa, da so pokojnine obdavčene samo v državi rezidentstva, razen če gre za pokojnino, ki jo plača država za opravljene javne funkcije – v tem primeru je obdavčena v državi, ki jo plačuje. Natančno razumevanje teh določb je ključnega pomena za določitev vaše davčne obveznosti in potencialnih davčnih olajšav. Če ste v dvomih, se vedno obrnite na davčnega strokovnjaka.
Optimizacija neto donosa: Dolgoročna strategija
Cilj vsakega varčevanja, še posebej pokojninskega, je doseči čim višji neto donos, torej kar največ denarja v žep ob upokojitvi, po odbitku vseh davkov in stroškov. Pri čezmejnem pokojninskem varčevanju je to izziv, ki zahteva dolgoročno strategijo in redno preverjanje vaše situacije. Optimizacija neto donosa vključuje več korakov: pravilno določitev davčne rezidentnosti, izbiro ustreznega pokojninskega produkta, ki ponuja davčne ugodnosti (kjer je to mogoče), in razumevanje vpliva mednarodnih sporazumov na vaša izplačila.
Poleg davčnih vidikov ne smemo pozabiti tudi na naložbene dejavnike. Različni pokojninski produkti imajo različne naložbene politike, stroške upravljanja in tveganja. Nekateri ponujajo zajamčene donose, drugi so bolj izpostavljeni tržnim nihanjem. Pomembno je, da izberete produkt, ki ustreza vašemu profilu tveganja in dolgoročnim ciljem, hkrati pa je davčno učinkovit. Redni pregled in prilagajanje vaše varčevalne strategije je ključno, saj se lahko davčna zakonodaja spreminja, prav tako pa tudi vaše življenjske okoliščine. Prav tako je pomembno upoštevati potencialne stroške prenosa sredstev med državami ali konverzije valut, ki lahko prav tako vplivajo na končni donos. Skratka, gre za kompleksno uganko, kjer vsak delček vpliva na celotno sliko.
Sklep: Ne pustite se presenetiti, načrtujte vnaprej
Čezmejno pokojninsko varčevanje za Slovence, ki delajo v tujini, je področje, ki zahteva veliko pozornosti in strokovnega znanja. Zapletenost davčnih predpisov, razlike med nacionalnimi zakonodajami in pomen mednarodnih sporazumov pomenijo, da se ne moremo zanašati na splošne nasvete. Vsak posameznik mora svojo situacijo obravnavati individualno, saj so odločitve, ki jih sprejmete danes, dolgoročne in imajo lahko velik vpliv na vašo finančno varnost v prihodnosti. Ne pustite se presenetiti z nepričakovanimi davki ali izgubo olajšav – načrtujte vnaprej.
Moja naloga kot zavarovalne strokovnjakinje je, da vam pomagam krmariti po teh zapletenih vodah. Čeprav se sama ne ukvarjam neposredno z davčnim svetovanjem, vam lahko pomagam razumeti zavarovalne produkte in vas usmerim k pravim strokovnjakom, ki vam bodo podali davčno mnenje glede vaše specifične situacije. Ne oklevajte in me kontaktirajte. Skupaj bomo poiskali rešitve, ki bodo ustrezale vašim potrebam in vam zagotovile mirno jesen življenja, ne glede na to, kje na svetu boste delali ali živeli.
Matijeva dilema: Nemška pokojnina in slovenski davki
- Brez ustreznega zavarovanja
- Matej je 30 let delal v Nemčiji, kjer je varčeval v zakonsko določenem pokojninskem sistemu. Ob upokojitvi se je vrnil v Slovenijo, kjer je ostal davčni rezident. Pričel je prejemati nemško pokojnino in jo je prijavil Fursu, saj ni bil prepričan o davčni obveznosti. Furs mu je pokojnino obdavčil kot dohodek po progresivni lestvici, saj po internih pravilih ni vedel za mednarodni sporazum, in Matej se ni posvetoval. Zaradi nepoznavanja sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Nemčijo, ki bi določal, da se pokojnine iz obveznega zavarovanja obdavčijo v državi vira (v Nemčiji), je Matej plačeval davek v Sloveniji, kjer bi moral prejemati le neto izplačilo. Nemčija mu je že odtegovala davek, kar je pomenilo, da je bil Matej dejansko dvakrat obdavčen, preden se je vmešal Furs po pritožbi. Moral je vlagati zahtevke za vračilo preplačanega davka v Sloveniji, kar je bil dolgotrajen in stresen postopek, medtem ko je prejemal nižji neto znesek.
- Z ustreznim zavarovanjem
- Matej se je pred upokojitvijo in vrnitvijo v Slovenijo posvetoval z davčnim svetovalcem, specializiranim za čezmejno obdavčevanje. Svetovalec ga je opozoril na sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Nemčijo, ki jasno določa, da so pokojnine iz obveznega zavarovanja obdavčene izključno v Nemčiji. Matej je tako lahko Fursu predložil vso potrebno dokumentacijo in potrdilo o davčni rezidentnosti, ter dokazilo, da je bila pokojnina že obdavčena v Nemčiji. Zaradi pravočasnega posvetovanja se je Matej izognil dvojnemu obdavčevanju, prejemal je nemško pokojnino brez dodatnih davčnih obremenitev v Sloveniji in se izognil vsem administrativnim zapletom in morebitnim preplačilom davkov. Njegov neto dohodek je bil optimiziran že od prvega izplačila.
Primer je ilustrativen in povzet po tipičnih situacijah iz prakse. Kritja, izključitve in postopki se med zavarovalnicami razlikujejo.
Pogosta vprašanja
- Ali se mi vplačila v tuji pokojninski sklad štejejo kot davčna olajšava v Sloveniji?
- Ne, praviloma ne. Davčne olajšave za dodatno pokojninsko varčevanje v Sloveniji, kot so določene v ZDoh-2, veljajo le za produkte, ki so skladni s slovensko zakonodajo, torej za domače PDPZ. Tuji produkti načeloma niso upravičeni do teh olajšav, razen če mednarodni sporazum izrecno ne določa drugače, kar je redko.
- Kaj je PEPP in kako mi pomaga pri čezmejnem varčevanju?
- PEPP (Panevropski osebni pokojninski produkt) je standardiziran pokojninski produkt, zasnovan za lažje varčevanje po vsej EU. Poenostavlja prenos sredstev in zagotavlja določeno usklajenost. Kljub temu se davčna obravnava PEPP-a še vedno razlikuje med državami članicami, zato je potrebno preveriti lokalne davčne predpise.
- Kje lahko preverim sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in državo, kjer delam?
- Sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja lahko najdete na spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) ali v zbirki predpisov Uradnega lista Republike Slovenije. Pomembno je poiskati specifičen sporazum, ki velja med Slovenijo in zadevno državo.
- Kaj se zgodi, če sem davčni rezident dveh držav hkrati?
- V primeru konflikta davčne rezidentnosti se za določitev, katera država ima prednost, uporabijo pravila, določena v sporazumu o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Ti sporazumi imajo zaporedje kriterijev (npr. stalno bivališče, center življenjskih interesov), ki pomagajo določiti primarno državo rezidentstva za davčne namene.
- Ali se mi zavarovalna doba iz tujine upošteva pri slovenski pokojnini?
- Da, vsekakor. Zahvaljujoč koordinaciji sistemov socialne varnosti v EU, se vam zavarovalne dobe, pridobljene v drugih državah članicah, priznajo in upoštevajo pri izračunu vaše skupne pokojninske dobe, ko boste uveljavljali pokojnino v Sloveniji. To ureja ZPIZ-2 in relevantna EU regulativa.
Viri in reference
- Uradni list RS – Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Uradni list RS – Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS-1)
- Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) – Mednarodno obdavčenje
- Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) – Informacije o pokojninskem varčevanju
- Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta o dejavnostih in nadzoru institucij za pokojninsko varčevanje pri delodajalcu (IORP II)
- Uredba (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)
Nadaljujte branje o tej temi
Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.
- Isti zorni kot
Davčna olajšava pri dodatnem pokojninskem varčevanju
- Isti zorni kot
Davčna olajšava za dodatno pokojnino: koliko vam dejansko vrne država
- Isti zorni kot
Doživljenjska renta ali enkratni dvig: kaj je za družino varneje?
- Isti zorni kot
Skriti odstotki: kako stroški pojedo del vaše pokojnine
- Isti zorni kot
»Imam hišo, to je moja pokojnina«: zakaj ta stavek ne drži
