Delo v tujini in vaša slovenska pokojnina: Popoln vodnik

Uvod: Slovenec v tujini – pokojninska negotovost?

Kot Petra, ki se že dve desetletji ukvarjam z zavarovalništvom, opažam, da se vedno več Slovencev odloča za delo v tujini. To prinaša številne priložnosti, a hkrati odpira pomembna vprašanja glede prihodnosti, predvsem pa glede pokojninskega varčevanja. Pogosto se ob delu v tujini fokusiramo na trenutne zaslužke in stroške, a pozabimo na dolgoročno varnost, ki jo prinaša pokojnina.

Namen te objave je razjasniti kompleksno področje vpliva dela v tujini na slovensko državno pokojnino. Želim vam predstaviti jasne in praktične informacije o tem, kako se obdobja dela v tujini upoštevajo, katere možnosti imate za ohranjanje ali pridobivanje pokojninske dobe v Sloveniji ter kako si lahko zagotovite mirno jesen življenja, ne glede na to, kje ste nabirali delovne izkušnje. Moj cilj je, da razumete zakonodajo in imate na voljo konkretne rešitve, ki vam bodo pomagale pri sprejemanju informiranih odločitev.

Slovenska pokojnina in delo v tujini: Osnovni principi

Slovenski pokojninski sistem temelji na obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), kar pomeni, da si z vplačili prispevkov med aktivno delovno dobo pridobivate pravico do pokojnine. Ko se odločite za delo v tujini, se postavi vprašanje, ali se vam bo to obdobje štelo v slovensko pokojninsko dobo in kako bo to vplivalo na višino vaše bodoče pokojnine. Odgovor ni vedno enostaven, saj je odvisen od več dejavnikov, predvsem od države, v kateri delate, in obstoječih mednarodnih sporazumov.

Načeloma velja, da se delovna doba, pridobljena v drugih državah članicah Evropske unije (EU), Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švicarske konfederacije, upošteva pri določanju pogojev za pridobitev slovenske pokojnine. Enako velja za države, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene bilateralne sporazume o socialnem zavarovanju. Za države, s katerimi ni sklenjenih tovrstnih sporazumov, pa so pravila drugačna in zahtevajo drugačen pristop, pogosto z dodatnim samostojnim varčevanjem ali prostovoljnim vključevanjem v slovenski sistem.

Mednarodni sporazumi in koordinacija sistemov

Temeljni kamen za upoštevanje dela v tujini pri slovenski pokojnini so mednarodni predpisi. Za države članice EU, EGP in Švicarsko konfederacijo veljajo Uredbe (ES) št. 883/2004 in 987/2009 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Te uredbe zagotavljajo, da se obdobja zavarovanja, dela ali prebivanja, dopolnjena v eni državi članici, upoštevajo tudi v drugih. To pomeni, da se vam bo doba, pridobljena npr. v Nemčiji ali Avstriji, upoštevala pri izračunu vaše slovenske pokojnine, vendar vsaka država izplača svoj del pokojnine, sorazmerno s pridobljeno dobo v tej državi.

Poleg teh evropskih uredb ima Slovenija sklenjene bilateralne sporazume o socialnem zavarovanju z določenimi tretjimi državami, kot so npr. Združene države Amerike, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija in druge. Ti sporazumi prav tako omogočajo seštevanje dob zavarovanja, kar pomeni, da se vam bo delovna doba, pridobljena v teh državah, upoštevala pri uveljavljanju pravice do slovenske pokojnine. Bistveno je, da vedno preverite, ali ima Slovenija sklenjen sporazum z državo, v kateri delate ali nameravate delati. Brez teh sporazumov se namreč doba, pridobljena v tujini, ne more neposredno upoštevati v slovenskem sistemu.

Kaj je krito in kaj ni krito v slovenskem pokojninskem sistemu, ko delate v tujini?

Ko govorimo o pokojninskem varčevanju in delu v tujini, je ključnega pomena razumeti, kaj natančno je zajeto v okviru slovenske državne pokojnine in kaj ne. Krito je predvsem vaše obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ste ga vplačevali v Sloveniji. To vključuje obdobja zaposlitve, samozaposlitve, starševskega dopusta in nekaterih drugih statusov, za katere ste plačevali prispevke v slovensko blagajno ZPIZ. Ko se vam prizna delovna doba iz tujine (na podlagi EU uredb ali bilateralnih sporazumov), se ta upošteva pri izpolnjevanju pogoja minimalne dobe za pridobitev pravice do slovenske pokojnine in delno tudi pri izračunu, vendar vsaka država izplača svoj del.

Ni krito pa vse, kar bi si morda želeli. Slovenski pokojninski sistem ne krije obdobij dela v državah, s katerimi nimamo sklenjenih sporazumov o socialni varnosti, razen če ste v tem času sami plačevali prostovoljne prispevke v Sloveniji. Prav tako ne krije morebitnih zasebnih pokojninskih shem ali skladov, v katere ste vplačevali v tujini – te se obravnavajo kot samostojno varčevanje, ki ga morate urediti ločeno. Pomembno je tudi vedeti, da se tujina pokojnina, ki jo prejmete iz druge države, ne všteva v osnovo za izračun vaše slovenske pokojnine, ampak jo prejmete kot samostojno nadomestilo. To pomeni, da boste, če ste delali v več državah, verjetno prejemali več manjših pokojnin iz različnih virov.

Možnosti obvezne vključitve v slovenski pokojninski sistem med delom v tujini

Obstajajo specifične situacije, ko ste kljub delu v tujini še vedno obvezno vključeni v slovenski pokojninski sistem. To je najpogosteje primer napotitve na delo v tujino. Če vas slovenski delodajalec napoti na delo v drugo državo članico EU, EGP ali Švico, ostajate zavarovani v slovenskem sistemu socialne varnosti, pod pogojem, da napotitev ne presega določenega časovnega obdobja (običajno 24 mesecev, z možnostjo podaljšanja). V tem primeru vam delodajalec še naprej plačuje prispevke v Sloveniji, vi pa si normalno nabirate pokojninsko dobo, kot da bi delali doma. Podobno velja tudi za napotitev v države, s katerimi imamo sklenjene bilateralne sporazume, vendar je potrebno preveriti pogoje posameznega sporazuma.

Za napotitev je potrebna izdaja potrdila A1 (v EU/EGP/Švici) ali ustreznega obrazca po bilateralnem sporazumu, ki potrjuje, da ste zavarovani v Sloveniji. To potrdilo je ključnega pomena, saj vam omogoča, da se izognete dvojnemu plačevanju prispevkov v obeh državah. Pomembno je, da se o tem pozanimate pri svojem delodajalcu in pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) še pred odhodom v tujino, da ne pride do neprijetnih presenečenj ali vrzeli v zavarovanju.

Prostovoljno vključitev v slovenski pokojninski sistem: Vaša rešilna bilka

Kaj pa, če delate v tujini in niste obvezno zavarovani v Sloveniji, pa si vseeno želite ohraniti stik s slovenskim pokojninskim sistemom? V tem primeru vam je na voljo prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta možnost je namenjena slovenskim državljanom, ki niso obvezno zavarovani v Sloveniji, so pa starejši od 15 let in imajo stalno prebivališče v Sloveniji ali so slovenski državljani, ki prebivajo v tujini.

Prostovoljno se lahko vključite v zavarovanje za polni delovni čas (40 ur na teden) ali za krajši delovni čas. Višino prispevkov, ki jih boste plačevali, si določite sami, vendar ne sme biti nižja od prispevkov, ki se plačujejo za najnižjo pokojninsko osnovo. Leto 2024 je določena najnižja pokojninska osnova za polni delovni čas v višini 1.253,91 evra. Na podlagi te osnove se plačajo prispevki delojemalca (15,5 %) in delodajalca (8,85 %), kar skupaj znaša približno 305 evrov (15,5 % + 8,85 % od 1.253,91 €) na mesec za leto 2024. Seveda, višji kot so prispevki, višja bo vaša pokojnina. To je odlična priložnost, da si sami krojite svojo pokojninsko prihodnost, tudi če niste zaposleni v Sloveniji. Pomembno je, da se pred odločitvijo dobro pozanimate o vseh možnostih in izračunih pri ZPIZ-u, saj je to dolgoročna naložba v vašo prihodnost.

Izračun pokojninske dobe in višine pokojnine

Izračun pokojninske dobe je ključen za določitev pogojev za upokojitev in končne višine pokojnine. Pri delu v tujini se, kot že omenjeno, doba pridobljena v EU/EGP/Švici in državah z bilateralnimi sporazumi sešteva. Vendar pa je pomembno razumeti, da vsaka država izplača svoj del pokojnine sorazmerno z dobo, pridobljeno na njenem ozemlju. To pomeni, da boste imeli eno slovensko pokojnino, ki bo izračunana na podlagi vaše slovenske delovne dobe in slovenske osnove, in eno tujo pokojnino, ki bo izračunana na podlagi vaše tuje delovne dobe in tuje osnove.

Višina vaše slovenske pokojnine je odvisna od skupne pokojninske dobe (vštete so tudi dobe iz tujine za izpolnitev pogoja) in vaše povprečne osnove za izračun, ki se določa na podlagi vaših plač v Sloveniji (ponavadi se upošteva 24 najboljših zaporednih let zavarovanja). Če ste v Sloveniji imeli višjo plačo in ste prostovoljno plačevali višje prispevke, bo vaša slovenska pokojnina višja. Če ste med delom v tujini sklenili prostovoljno zavarovanje, se to obdobje šteje kot slovenska pokojninska doba, prispevki pa se upoštevajo pri izračunu osnove. Zato je pomembno, da se s to tematiko ukvarjate že v času dela v tujini in redno preverjate svoj pokojninski status. ZPIZ vam lahko na podlagi vaših podatkov pripravi informativni izračun in projekcijo vaše bodoče pokojnine.

Praktični primer: Marija in njena pokojninska pot

Poglejmo si primer Marije, stare 55 let, ki je večji del svoje kariere delala v tujini. Marija je po končani srednji šoli v Sloveniji delala 5 let kot trgovka, pri čemer je prejemala povprečno plačo. Nato se je preselila v Avstrijo, kjer je kot medicinska sestra delala 20 let. Zadnjih 10 let pa je preživela v Švici, kjer je bila zaposlena kot administratorka. Marija se je pred petimi leti vrnila v Slovenijo, kjer zdaj dela honorarno, a se zaveda, da ji to ne bo prineslo dovolj pokojninske dobe za ustrezno slovensko pokojnino. V Avstriji je bila obvezno zavarovana, v Švici pa je poleg obveznega zavarovanja plačevala tudi v zasebni pokojninski sklad.

Marija bo ob upokojitvi prejemala pokojnino iz treh virov. Iz Slovenije bo prejemala del pokojnine za 5 let, ko je delala kot trgovka. Iz Avstrije bo prejela pokojnino za 20 let dela kot medicinska sestra, saj sta tako Avstrija kot Slovenija članici EU. Iz Švice pa bo prejela pokojnino za 10 let dela, saj ima Slovenija sklenjen sporazum s Švico. Poleg tega bo prejemala še nadomestilo iz zasebnega pokojninskega sklada v Švici, ki ga je sama vplačevala. Ker se je zavedala, da njena slovenska doba ne bo zadostna, se je Marija pred vrnitvijo v Slovenijo posvetovala z ZPIZ-om in se odločila za dokup dela pokojninske dobe v Sloveniji, za obdobje, ko je bila nezaposlena med selitvami. S tem si je zagotovila minimalno potrebno slovensko dobo in povečala svoj slovenski pokojninski delež. Njen primer jasno kaže, kako pomembno je aktivno upravljanje s pokojninskim varčevanjem in prepoznavanje vseh razpoložljivih možnosti, tudi ko ste v tujini.

Zaključna misel: Skrb za prihodnost se začne danes

Kot ste videli, je tema pokojninskega varčevanja med delom v tujini kompleksna, a rešljiva. Ključno je, da se z njo soočite pravočasno in se aktivno pozanimate o svojih možnostih. Ne prepuščajte se naključju. Razumem, da so te zadeve pogosto zapletene in zahtevajo poglobljeno znanje zakonodaje, zato sem tu, da vam pomagam.

Moja izkušnja mi kaže, da je za vsako situacijo mogoče najti optimalno rešitev. Ne glede na to, ali ste trenutno v tujini ali se nameravate vrniti, vam lahko pomagam pri pregledu vaše situacije, razumevanju zakonodaje in izbiri najboljših korakov za vašo pokojninsko prihodnost. Pokličite me ali mi pišite – z veseljem vam bom pomagala razjasniti morebitne dileme in vam svetovala na vaši poti do varne in mirne jeseni življenja.

Pogosta vprašanja

Se mi delovna doba iz tujine samodejno upošteva v slovenski pokojnini?

Ne povsem samodejno. Delovna doba iz EU/EGP/Švice in držav z bilateralnimi sporazumi se upošteva pri izpolnjevanju pogojev. Vendar pa vsaka država izplača svoj del pokojnine, sorazmerno z dobo in prispevki, ki ste jih vplačali v tej državi. Pomembna je vaša aktivna vloga.

Kaj je prostovoljno zavarovanje za pokojnino v Sloveniji?

Gre za možnost, da kot slovenski državljan, ki ni obvezno zavarovan, sam plačujete prispevke v slovenski pokojninski sistem. S tem si nabirate pokojninsko dobo in vplivate na višino bodoče slovenske pokojnine. Višino prispevkov si določite sami, nad minimalnim zneskom.

Kako izvem, ali ima Slovenija sklenjen sporazum z državo, kjer delam?

Seznam držav z bilateralnimi sporazumi in podrobnosti o evropskih uredbah najdete na spletnih straneh ZPIZ-a (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). Vedno je priporočljivo preveriti aktualne informacije pri uradnih institucijah ali strokovnjaku.

Ali lahko dokupim pokojninsko dobo, če sem delal v tujini in nisem bil zavarovan v Sloveniji?

Da, v določenih primerih je mogoče dokupiti pokojninsko dobo, vendar je to odvisno od specifičnih pogojev in obdobij. To je kompleksno področje, zato se je nujno posvetovati z ZPIZ-om ali zavarovalnim strokovnjakom, ki vam bo pomagal pri izračunih in možnostih.

Kakšne so finančne posledice, če ne uredim svoje pokojnine med delom v tujini?

Glavna posledica je lahko bistveno nižja pokojnina od pričakovane, saj se vam obdobja dela morda ne bodo ustrezno upoštevala ali pa boste prejemali le minimalne deleže iz več držav. To lahko močno vpliva na vašo finančno stabilnost v starosti in kakovost življenja.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Spletna stran Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)
• Spletna stran Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
• Uredba (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti
• Uredba (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• Isti zorni kot

  Manjkajoča leta dobe: študij, delo v tujini in prekinitve

• Isti zorni kot

  Delo po upokojitvi: kdaj se res splača

• Sorodne ključne besede

  Pokojninska doba in odmerni odstotek: kaj vpliva na višino pokojnine

• Isti zorni kot

  Davčna olajšava za dodatno pokojnino: koliko vam dejansko vrne država

• Isti zorni kot

  Doživljenjska renta: mesečni priliv, dokler živite