Hitra Petka — 5 točk za hitro branje
Bistvo objave v 30 sekundah.
- Delo v EU, EGP in Švici ter državah z bilateralnimi sporazumi se upošteva pri slovenski pokojnini – preverite koordinacijska pravila.
- Brez obveznega zavarovanja v Sloveniji je možno prostovoljno zavarovanje za slovensko pokojnino, tudi iz tujine.
- Višina prostovoljnih prispevkov in izbrana osnova neposredno vplivata na višino bodoče pokojnine in priznano pokojninsko dobo.
- Pri vračanju v Slovenijo preverite možnosti dokupa dobe, predčasne upokojitve ali nadaljevanja zavarovanja.
- Načrtujte svojo pokojnino že med delom v tujini; preverite tudi zasebne pokojninske rešitve.
- Vsaka država, kjer ste delali, izplača svoj sorazmerni del pokojnine – pričakujte več manjših izplačil.
Uvod: Slovenec v tujini – pokojninska negotovost ali priložnost?
Kot Petra, ki se že dve desetletji ukvarjam z zavarovalništvom, opažam, da se vedno več Slovencev odloča za delo v tujini. To prinaša številne priložnosti – od pridobivanja novih izkušenj in višjih zaslužkov do širjenja obzorij in spoznavanja novih kultur. Hkrati pa odpira pomembna vprašanja glede prihodnosti, predvsem pa glede pokojninskega varčevanja. Pogosto se ob delu v tujini osredotočimo na trenutne zaslužke in stroške, a pozabimo na dolgoročno varnost, ki jo prinaša pokojnina. Žal se prevečkrat zgodi, da se posamezniki z vprašanjem pokojnine in dela v tujini začnejo ukvarjati šele v zrelih letih, ko so možnosti za optimalno načrtovanje že omejene.
Namen te poglobljene objave je razjasniti kompleksno področje vpliva dela v tujini na slovensko državno pokojnino. Želim vam predstaviti jasne in praktične informacije o tem, kako se obdobja dela v tujini upoštevajo, katere možnosti imate za ohranjanje ali pridobivanje pokojninske dobe v Sloveniji ter kako si lahko zagotovite mirno jesen življenja, ne glede na to, kje ste nabirali delovne izkušnje. Moj cilj je, da razumete zakonodajo (ZPIZ-2), razločite med obveznim in prostovoljnim zavarovanjem ter imate na voljo konkretne rešitve, ki vam bodo pomagale pri sprejemanju informiranih odločitev. Verjamem, da je preventiva ključna in da se s pravilnim načrtovanjem lahko izognete marsikateri težavi.
Slovenska pokojnina in delo v tujini: Osnovna načela in zakonodajni okvir
Slovenski pokojninski sistem, urejen z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), temelji na obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To pomeni, da si z vplačili prispevkov med aktivno delovno dobo pridobivate pravico do starostne, invalidske ali družinske pokojnine. Ko se odločite za delo v tujini, se postavi vprašanje, ali se vam bo to obdobje štelo v slovensko pokojninsko dobo in kako bo to vplivalo na višino vaše bodoče pokojnine. Odgovor ni vedno enostaven, saj je odvisen od več dejavnikov, predvsem od države, v kateri delate, in obstoječih mednarodnih sporazumov.
Načeloma velja, da se delovna doba, pridobljena v drugih državah članicah Evropske unije (EU), Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švicarske konfederacije, upošteva pri določanju pogojev za pridobitev slovenske pokojnine. Enako velja za države, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene bilateralne sporazume o socialnem zavarovanju. Za države, s katerimi ni sklenjenih tovrstnih sporazumov, pa so pravila drugačna in zahtevajo drugačen pristop, pogosto z dodatnim samostojnim varčevanjem ali prostovoljnim vključevanjem v slovenski sistem. Pomembno je razumeti, da 'upoštevanje' ne pomeni, da bo slovenski ZPIZ izplačal pokojnino za celotno dobo dela v tujini. Namesto tega se bo doba, pridobljena v tujini, upoštevala pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, medtem ko bo vsaka država, kjer ste bili zavarovani, izplačala svoj del pokojnine sorazmerno s prispevki in dobo, vplačano v njen sistem.
Kaj je krito in kaj ni krito v slovenskem pokojninskem sistemu, ko delate v tujini?
Ko govorimo o pokojninskem varčevanju in delu v tujini, je ključnega pomena razumeti, kaj natančno je zajeto v okviru slovenske državne pokojnine in kaj ne. Krito je predvsem vaše obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ste ga vplačevali v Sloveniji. To vključuje obdobja zaposlitve, samozaposlitve, starševskega dopusta in nekaterih drugih statusov, za katere ste plačevali prispevke v slovensko blagajno ZPIZ. Ko se vam prizna delovna doba iz tujine (na podlagi uredb EU ali bilateralnih sporazumov), se ta upošteva pri izpolnjevanju pogoja minimalne dobe za pridobitev pravice do slovenske pokojnine in delno tudi pri izračunu, vendar, poudarjam, vsaka država izplača svoj del. To pomeni, da bo vaša slovenska pokojnina izračunana le za obdobje, ko ste bili zavarovani v Sloveniji, medtem ko boste za delo v tujini prejemali pokojnino od tuje države.
Ni pa krito vse, kar bi si morda želeli. Slovenski pokojninski sistem ne krije obdobij dela v državah, s katerimi nimamo sklenjenih sporazumov o socialni varnosti, razen če ste v tem času sami plačevali prostovoljne prispevke v Sloveniji. To pomeni, da če ste delali v državi brez sporazuma in niste vplačevali v slovenski sistem, se vam ta doba za slovensko pokojnino ne bo upoštevala. Prav tako slovenska državna pokojnina ne krije morebitnih zasebnih pokojninskih shem ali skladov, v katere ste vplačevali v tujini. Te se obravnavajo kot samostojno varčevanje, ki ga morate urediti ločeno in bo izplačano neposredno iz tujega sklada. Pomembno je tudi vedeti, da se tuja pokojnina, ki jo prejmete iz druge države, ne všteva v osnovo za izračun vaše slovenske pokojnine, ampak jo prejmete kot samostojno nadomestilo. To pomeni, da boste, če ste delali v več državah, verjetno prejemali več manjših pokojnin iz različnih virov. Ta segmentacija pokojnin zahteva skrbno načrtovanje in spremljanje.
Možnosti obvezne vključitve v slovenski pokojninski sistem med delom v tujini – primer napotitve
Obstajajo specifične situacije, ko ste kljub delu v tujini še vedno obvezno vključeni v slovenski pokojninski sistem. To je najpogosteje primer napotitve na delo v tujino. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in mednarodnih uredbah, če vas slovenski delodajalec napoti na delo v drugo državo članico EU, EGP ali Švico, ostajate zavarovani v slovenskem sistemu socialne varnosti, pod pogojem, da napotitev ne presega določenega časovnega obdobja (običajno 24 mesecev, z možnostjo podaljšanja v izjemnih primerih in ob soglasju obeh držav). V tem primeru vam delodajalec še naprej plačuje prispevke v Sloveniji, vi pa si normalno nabirate pokojninsko dobo, kot da bi delali doma. Podobno velja tudi za napotitev v države, s katerimi imamo sklenjene bilateralne sporazume, vendar je potrebno preveriti pogoje posameznega sporazuma, saj so časovne omejitve in postopki lahko različni.
Za napotitev v države EU, EGP in Švico je potrebna izdaja potrdila A1 s strani ZZZS, ki potrjuje, da ste zavarovani v Sloveniji. To potrdilo je ključnega pomena, saj vam omogoča, da se izognete dvojnemu plačevanju prispevkov v obeh državah in zagotavlja, da so vaši prispevki usmerjeni v slovenski sistem. Za države z bilateralnimi sporazumi pa se uporabljajo posebni obrazci, ki so določeni v posameznem sporazumu. Pomembno je, da se o tem pozanimate pri svojem delodajalcu in pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) še pred odhodom v tujino, da ne pride do neprijetnih presenečenj ali vrzeli v zavarovanju. Strokovno priporočilo: Shranite vsa potrdila in dokumente o napotitvi, saj so dokazilo o vašem zavarovalnem statusu in jih boste morda potrebovali v prihodnosti.
Prostovoljna vključitev v slovenski pokojninski sistem: Vaša rešilna bilka za slovensko pokojnino
Kaj pa, če delate v tujini in niste obvezno zavarovani v Sloveniji, pa si vseeno želite ohraniti stik s slovenskim pokojninskim sistemom? V tem primeru vam je na voljo prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jo določa ZPIZ-2 (člen 15). Ta možnost je namenjena slovenskim državljanom, ki niso obvezno zavarovani v Sloveniji, so pa starejši od 15 let in imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ali pa so slovenski državljani, ki prebivajo v tujini in želijo ohranjati svoje zavarovanje v matični državi. To je še posebej pomembno za tiste, ki delajo v državah brez sklenjenih sporazumov s Slovenijo, saj je to edini način, da si za to obdobje pridobijo slovensko pokojninsko dobo.
Prostovoljno se lahko vključite v zavarovanje za polni delovni čas (40 ur na teden) ali za krajši delovni čas. Višino prispevkov, ki jih boste plačevali, si določite sami, vendar ne sme biti nižja od prispevkov, ki se plačujejo za najnižjo pokojninsko osnovo. Za informativni primer izračuna: najnižja pokojninska osnova za polni delovni čas za leto 2024 je določena v višini 1.253,91 evra. Na podlagi te osnove se plačajo prispevki zavarovanca (15,5 %) in delodajalca (8,85 %), kar skupaj znaša približno 305 evrov (15,5 % + 8,85 % = 24,35 % od 1.253,91 €) na mesec za leto 2024. Seveda, višjo osnovo kot si izberete (do določene omejitve), višji bodo vaši prispevki in posledično višja bo vaša bodoča pokojnina. To je odlična priložnost, da si sami krojite svojo pokojninsko prihodnost, tudi če niste zaposleni v Sloveniji. Profesionalni nasvet: Redno spremljajte letne spremembe minimalnih osnov in prispevkov, saj se ti zneski prilagajajo. Pomembno je, da se pred odločitvijo dobro pozanimate o vseh možnostih in izračunih pri ZPIZ-u, saj je to dolgoročna naložba v vašo prihodnost.
Razumevanje pokojninske dobe: Polna, sorazmerna in vpliv na višino pokojnine
Izračun pokojninske dobe je ključen za določitev pogojev za upokojitev in končne višine pokojnine. Pri delu v tujini se, kot že omenjeno, doba pridobljena v EU, EGP in Švici ter državah z bilateralnimi sporazumi sešteva za izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do pokojnine (t. i. 'polna pokojninska doba'). Vendar pa je pomembno razumeti, da vsaka država izplača svoj del pokojnine sorazmerno z dobo, pridobljeno na njenem ozemlju (t. i. 'sorazmerna pokojninska doba'). To pomeni, da boste imeli eno slovensko pokojnino, ki bo izračunana na podlagi vaše slovenske delovne dobe in slovenske osnove, in eno tujo pokojnino, ki bo izračunana na podlagi vaše tuje delovne dobe in tuje osnove.
Višina vaše slovenske pokojnine je odvisna od skupne pokojninske dobe (vštete so tudi dobe iz tujine za izpolnitev pogoja) in vaše povprečne osnove za izračun. Po ZPIZ-2 se osnova določa na podlagi vaših plač in prispevkov v Sloveniji (ponavadi se upošteva 24 najboljših zaporednih let zavarovanja iz celotne zavarovalne dobe). Če ste v Sloveniji imeli višjo plačo in ste prostovoljno plačevali višje prispevke, bo vaša slovenska pokojnina višja. Če ste med delom v tujini sklenili prostovoljno zavarovanje, se to obdobje šteje kot slovenska pokojninska doba, plačani prispevki pa se upoštevajo pri izračunu osnove. Zato je pomembno, da se s to tematiko ukvarjate že v času dela v tujini in redno preverjate svoj pokojninski status. ZPIZ vam lahko na podlagi vaših podatkov in predloženih dokazil pripravi informativni izračun in projekcijo vaše bodoče pokojnine. Pri tem so ključni pravilno izpolnjeni in pravočasno oddani obrazci, ki jih določajo mednarodni sporazumi, npr. P1 (za pokojnino) in A1 (za zavarovalno dobo).
Možnosti dokupa pokojninske dobe v Sloveniji: Ko vam manjka let
Včasih se zgodi, da kljub skrbnemu načrtovanju posamezniku ob približevanju upokojitvi manjka določena doba za izpolnjevanje pogojev za polno starostno pokojnino v Sloveniji. ZPIZ-2 določa določene možnosti dokupa pokojninske dobe. Najpogostejši primeri, ko je dokup mogoč, so: obdobja študija (dokup časa obveznega študija, če je trajal dlje, kot je bilo predpisano, in ste bili brezposelni), obdobja brezposelnosti ali tudi čas, ko posameznik ni bil vključen v obvezno zavarovanje, pa je imel stalno prebivališče v Sloveniji (to je lahko relevantno tudi za tiste, ki so delali v tujini brez sklenjenih sporazumov in se niso prostovoljno zavarovali).
Dokup pokojninske dobe pomeni plačilo prispevkov za nazaj za določeno obdobje. Cena dokupa je odvisna od trenutnih minimalnih prispevkov in dolžine dobe, ki jo želite dokupiti. To je lahko precejšen finančni zalogaj, zato je pomembno, da se o tem temeljito pozanimate pri ZPIZ-u, ki vam bo izračunal natančen znesek in pogoje. Preden se odločite za dokup, je ključno pretehtati stroške in koristi, saj se morda investicija ne bo povrnila v polni meri, če imate dovolj pokojninske dobe v tujini, ki vam zagotavlja dostojno pokojnino. Vsekakor pa je dokup lahko pomembna rešitev za izpolnjevanje minimalnih pogojev za slovensko pokojnino ali za izboljšanje njene višine, sploh če vam manjka le nekaj let.
Zasebno pokojninsko varčevanje in druga zavarovanja: Nadgradnja državne pokojnine
Delo v tujini pogosto prinaša tudi višje zaslužke, kar je idealna priložnost za razmislek o zasebnem pokojninskem varčevanju. Medtem ko se zanašanje zgolj na državno pokojnino morda zdi dovolj, statistike in trendi kažejo, da so državne pokojnine pod vedno večjim pritiskom, zato je zasebno varčevanje ključnega pomena za ohranjanje želenega življenjskega standarda v starosti. To je še posebej pomembno, če ste delali v državah brez sporazumov s Slovenijo ali če pričakujete manjšo državno pokojnino iz več različnih držav.
Obstajajo različne oblike zasebnega pokojninskega varčevanja, tako v Sloveniji kot v tujini: dodatno pokojninsko zavarovanje (2. steber), naložbena življenjska zavarovanja, vzajemni skladi in drugi investicijski produkti. Vsaka od teh možnosti ima svoje prednosti in slabosti, kar zadeva tveganje, donosnost in davčne olajšave. Pomembno je, da izberete obliko, ki ustreza vašim finančnim zmožnostim, starostni skupini in toleranci do tveganja. Kot vaša zavarovalna strokovnjakinja vam svetujem, da se posvetujete z menoj ali drugim finančnim svetovalcem, da skupaj ocenimo vašo situacijo in izberemo najboljšo strategijo. Ne pozabite tudi na morebitna druga zavarovanja, kot so življenjska zavarovanja, zavarovanja za primer invalidnosti ali dolgotrajne oskrbe, ki so prav tako del celovitega načrta za varno prihodnost, saj pokojnina pokriva le del vseh potencialnih tveganj.
Praktični primer: Marija in njena pokojninska pot s poglobljenim načrtovanjem
Poglejmo si primer Marije, stare 55 let, ki je večji del svoje kariere delala v tujini in se je aktivno lotila načrtovanja svoje pokojnine. Marija je po končani srednji šoli v Sloveniji delala 5 let kot trgovka, pri čemer je prejemala povprečno plačo. Nato se je preselila v Avstrijo, kjer je kot medicinska sestra delala 20 let. Zadnjih 10 let pa je preživela v Švici, kjer je bila zaposlena kot administratorka. Pred petimi leti se je Marija vrnila v Slovenijo, kjer zdaj dela honorarno, a se zaveda, da ji to ne bo prineslo dovolj pokojninske dobe za ustrezno slovensko pokojnino. V Avstriji je bila obvezno zavarovana, v Švici pa je poleg obveznega zavarovanja plačevala tudi v zasebni pokojninski sklad.
Marija je ob vrnitvi v Slovenijo nemudoma obiskala ZPIZ, kjer so ji svetovali glede seštevanja dob in možnosti dokupa. Na podlagi sporazumov bo Marija ob upokojitvi prejemala pokojnino iz treh virov: 1. Iz Slovenije bo prejemala del pokojnine za 5 let, ko je delala kot trgovka, ter za 5 let, ko se je odločila za prostovoljno vključitev v slovensko obvezno zavarovanje. 2. Iz Avstrije bo prejela pokojnino za 20 let dela kot medicinska sestra, saj sta tako Avstrija kot Slovenija članici EU in veljajo Uredbe o koordinaciji socialne varnosti. 3. Iz Švice pa bo prejela pokojnino za 10 let dela, saj ima Slovenija sklenjen bilateralni sporazum s Švico.
Poleg teh treh državnih pokojnin bo prejemala še nadomestilo iz zasebnega pokojninskega sklada v Švici, ki ga je sama vplačevala. Ker se je zavedala, da njena slovenska doba ne bo zadostna za polno slovensko pokojnino, se je Marija pred vrnitvijo v Slovenijo posvetovala z menoj in se je odločila za dokup dela pokojninske dobe v Sloveniji (tri leta študija in eno leto brezposelnosti med selitvami). S tem si je zagotovila minimalno potrebno slovensko dobo in povečala svoj slovenski pokojninski delež. Njen primer jasno kaže, kako pomembno je aktivno upravljanje s pokojninskim varčevanjem in prepoznavanje vseh razpoložljivih možnosti že med delom v tujini, pa tudi po vrnitvi v domovino.
Zaključna misel: Skrb za prihodnost se začne danes z informiranimi odločitvami
Kot ste videli, je tema pokojninskega varčevanja med delom v tujini kompleksna, a rešljiva. Ključno je, da se z njo soočite pravočasno in se aktivno pozanimate o svojih možnostih. Ne prepuščajte se naključju in predpostavkam, saj lahko neinformirane odločitve močno vplivajo na vašo finančno varnost v jeseni življenja. Razumem, da so te zadeve pogosto zapletene in zahtevajo poglobljeno znanje zakonodaje (ZPIZ-2, ZZVZZ, ZZavar-1) ter mednarodnih sporazumov, zato sem tu, da vam pomagam.
Moja izkušnja mi kaže, da je za vsako situacijo mogoče najti optimalno rešitev. Ne glede na to, ali ste trenutno v tujini ali se nameravate vrniti, vam lahko pomagam pri pregledu vaše situacije, razumevanju zakonodaje in izbiri najboljših korakov za vašo pokojninsko prihodnost. Pokličite me ali mi pišite – z veseljem vam bom pomagala razjasniti morebitne dileme in vam svetovala na vaši poti do varne in mirne jeseni življenja. Ne odlašajte, saj vsako leto šteje pri nabiranju pokojninske dobe in varčevanju za prihodnost.
Janezova pot v tujino in nazaj
- Brez ustreznega zavarovanja
- Janez je pred 15 leti odšel delat v London. Ves čas je mislil, da se bo njegovo delo v tujini samodejno štelo v slovensko pokojnino, saj je Slovenija članica EU. Nikoli se ni pozanimal o podrobnostih. Po vrnitvi v Slovenijo ugotovi, da bo njegova slovenska pokojnina minimalna, saj je bil v Sloveniji zavarovan le 10 let, v Angliji pa so mu izplačali manjšo pokojnino kot je pričakoval. Ob vrnitvi je bil že prestar za prostovoljno vključitev v sistem, ki bi mu lahko pomagala povečati slovenski del. Njegova skupna pokojnina iz obeh držav je precej nižja od pričakovane, saj ni načrtoval in se posvetoval pravočasno.
- Z ustreznim zavarovanjem
- Janez je pred 15 leti odšel delat v London. Pred odhodom se je posvetoval z zavarovalno strokovnjakinjo Petro. Ta mu je razložila, da se bo angleška doba sicer upoštevala, a bo vsaka država plačevala svoj del. Petra mu je svetovala, naj se, glede na njegove cilje in željo po višji slovenski pokojnini, prostovoljno vključi v slovensko pokojninsko zavarovanje. Janez je nato 15 let plačeval prostovoljne prispevke v višini približno 300 evrov mesečno, kar mu je prihranilo skrbi. Ob upokojitvi bo prejemal polno slovensko pokojnino za 25 let zavarovanja in dodaten znesek iz Anglije. To mu zagotavlja stabilno in finančno varno jesen življenja, kot si jo je želel.
Primer je ilustrativen in povzet po tipičnih situacijah iz prakse. Kritja, izključitve in postopki se med zavarovalnicami razlikujejo.
Pogosta vprašanja
- Se mi delovna doba iz tujine samodejno upošteva pri slovenski pokojnini?
- Ne povsem samodejno. Delovna doba iz EU, EGP in Švice ter držav z bilateralnimi sporazumi se upošteva pri izpolnjevanju pogojev. Vendar pa vsaka država izplača svoj del pokojnine, sorazmerno z dobo in prispevki, ki ste jih vplačali v tej državi. Za celovito ureditev je potrebna vaša aktivna vloga in komunikacija z ZPIZ-om.
- Kaj je prostovoljno zavarovanje za pokojnino v Sloveniji?
- Gre za možnost, da kot slovenski državljan, ki ni obvezno zavarovan v Sloveniji (npr. ker delate v tujini), sami plačujete prispevke v slovenski pokojninski sistem po ZPIZ-2. S tem si nabirate pokojninsko dobo in vplivate na višino bodoče slovenske pokojnine. Višino prispevkov si določite sami, nad minimalnim zneskom, določenim z letno osnovo.
- Kako izvem, ali ima Slovenija sklenjen sporazum z državo, kjer delam?
- Seznam držav z bilateralnimi sporazumi in podrobnosti o evropskih uredbah najdete na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ, www.zpiz.si). Vedno je priporočljivo preveriti aktualne informacije pri uradnih institucijah ali se posvetovati s strokovnjakom, da zagotovite pravilno interpretacijo.
- Ali lahko dokupim pokojninsko dobo, če sem delal v tujini in nisem bil zavarovan v Sloveniji?
- Da, v določenih primerih je mogoče dokupiti pokojninsko dobo za nazaj, npr. obdobja študija, brezposelnosti ali ko niste bili vključeni v obvezno zavarovanje. To je kompleksno področje z natančno določenimi pogoji po ZPIZ-2. Zato se je nujno posvetovati z ZPIZ-om ali zavarovalnim strokovnjakom, ki vam bo pomagal pri izračunih in preverjanju možnosti.
- Kakšne so finančne posledice, če ne uredim svoje pokojnine med delom v tujini?
- Glavna posledica je lahko bistveno nižja pokojnina od pričakovane, saj se vam obdobja dela morda ne bodo ustrezno upoštevala ali pa boste prejemali le minimalne deleže iz več držav. To lahko močno vpliva na vašo finančno stabilnost v starosti, kakovost življenja in vas sili v iskanje dodatnih virov dohodka. Zato je proaktivno načrtovanje ključno.
- Ali lahko med delom v tujini plačujem dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji (2. steber)?
- Da, tudi kot slovenski državljan, ki dela v tujini, se lahko vključite v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (2. steber) v Sloveniji. To je odlična možnost za nadgradnjo vaše bodoče pokojnine in izkoriščanje morebitnih davčnih olajšav, ki jih ponuja slovenski sistem. Preverite pogoje pri izbranem izvajalcu.
- Kako pridobim potrdilo A1 za napotitev na delo v tujino?
- Potrdilo A1, ki dokazuje vašo zavarovanost v slovenskem sistemu socialne varnosti med napotitvijo v EU, EGP in Švico, izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vlogo vloži vaš delodajalec pred vašim odhodom v tujino. Brez tega potrdila lahko pride do dvojnega plačevanja prispevkov in zapletov z zavarovanjem.
- Kaj pomeni načelo sorazmernosti pri izračunu pokojnin iz različnih držav?
- Načelo sorazmernosti pomeni, da vsaka država, v kateri ste bili zavarovani, izplača le del vaše pokojnine. Ta del je sorazmeren z dolžino dobe, ki ste jo vplačali v njen pokojninski sistem, in višino prispevkov, ki so bili plačani v tej državi. Ne boste prejeli polne pokojnine iz vsake države, temveč kombinacijo manjših pokojnin.
Viri in reference
- Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Uradni list RS – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
- Spletna stran Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) – www.zpiz.si
- Spletna stran Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – www.zzzs.si
- Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti
- Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004
Nadaljujte branje o tej temi
Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.
- Primer: Praktični nasveti
Delo po upokojitvi: kdaj se res splača
- Primer: Praktični nasveti
Manjkajoča leta dobe: študij, delo v tujini in prekinitve
- Sorodne ključne besede
Pokojninska doba in odmerni odstotek: kaj vpliva na višino pokojnine
- Primer: Praktični nasveti
Davčna olajšava za dodatno pokojnino: koliko vam dejansko vrne država
- Sorodne ključne besede
Dvajset let v tujini in vprašanje pokojnine