PDPZ kot ključni del celovite strategije nagrajevanja zaposlenih

Zakaj je čas, da prepoznate moč PDPZ v strategiji nagrajevanja?

V današnjem poslovnem svetu se podjetja nenehno borijo za pridobivanje in zadrževanje najboljših kadrov. Klasični pristopi, kot so visoka plača in letni bonusi, so seveda pomembni, a izkušnje kažejo, da zaposleni iščejo nekaj več – iščejo celostno skrb za svojo prihodnost in varnost. Kot Petra, ki že dve desetletji delam na področju zavarovalništva, opažam, da se Dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) vse bolj uveljavlja kot ključen element te celostne strategije.

PDPZ ni le še ena postavka na plačilni listi; je izraz odgovornosti delodajalca do dolgoročnega blagostanja svojih zaposlenih. Ko podjetje ponudi PDPZ, sporoča, da mu je mar za svoje ljudi tudi po tem, ko zapustijo aktivno delovno silo. To ustvarja močno vez zvestobe in pripadnosti, ki je ne more nadomestiti nobena zgolj kratkoročna denarna nagrada. Gre za dolgoročno investicijo v zadovoljstvo in produktivnost, ki se obrestuje tako zaposlenim kot tudi podjetju.

Umeščanje PDPZ v celosten paket ugodnosti: širša slika

Delavcem ni dovolj zgolj konkurenčna plača. Za celovito zadovoljstvo zaposlenih je ključen paket, ki vključuje različne komponente: poleg osnovnega plačila, to so tudi morebitni letni bonusi, regres, možnosti napredovanja, izobraževanja, fleksibilen delovni čas, zdravstveno zavarovanje (tako obvezno kot dopolnilno in morebiti dodatno, kot je specialistično), pa tudi možnosti za sprostitev in team building. V ta mozaik se PDPZ odlično vklapa kot »skrb za jutri«.

Predstavljajte si, da kot delodajalec ponudite celosten paket: poleg dobre plače omogočite tudi kakovostno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, morebitno specialistično zavarovanje za hiter dostop do zdravnikov, pa tudi PDPZ, ki dopolnjuje državno pokojnino. Ta kombinacija ustvarja občutek varnosti na vseh ravneh – zdravstveni, finančni in socialni. Zaposleni se počuti cenjenega in opaža, da podjetje misli na njegovo blaginjo v celoti, ne le na tekoče delo. To pomembno prispeva k manjšim fluktuacijam in večji motiviranosti.

Zakonodajni okvir in davčne olajšave: koristi za delodajalca in zaposlenega

V Sloveniji je Dodatno pokojninsko zavarovanje urejeno z Zakonom o dodatnem pokojninskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 109/2006 s spremembami, skrajšano ZZVZZ). Ta zakonodaja omogoča delodajalcem, da svojim zaposlenim vplačujejo premije v kolektivne pokojninske načrte, pri čemer so ti vplačani zneski deležni precejšnjih davčnih olajšav. To ni zgolj strošek, temveč tudi optimizacija davkov, kar je za vsako podjetje pomembno.

Za delodajalce velja, da so vplačane premije v PDPZ, do določene višine, davčno priznan odhodek. To pomeni, da se zneski vplačanih premij, do višine 5,844 % bruto plače posameznega zaposlenega ali do 2.817,72 evra letno na zaposlenega (podatki iz leta 2024, ki se lahko spreminjajo z letom), ne vštevajo v davčno osnovo. To je konkretna prihranek, saj zmanjšuje osnovo za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Poleg tega se od teh premij ne plačujejo prispevki za socialno varnost, kar dodatno zmanjšuje stroške dela, kot to določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Torej, delodajalec za vsak evro, ki ga vplača v PDPZ, dejansko plača manj, kot če bi ta znesek izplačal kot dodatek k plači.

Tudi zaposleni imajo koristi od teh davčnih olajšav. Premije, ki jih zanje vplača delodajalec (ali pa jih vplačajo sami), se ne vštevajo v dohodninsko osnovo do določene višine, kar pomeni, da jim ni treba plačati dohodnine od teh zneskov. Predstavljajte si, da bi enak znesek dobili kot dodatek k plači – od njega bi morali plačati prispevke in dohodnino, s čimer bi dejansko prejeli manj. S PDPZ pa se celoten znesek nabira na njihovem pokojninskem računu in raste, kar je izjemna prednost za dolgoročno varčevanje.

Kaj je krito in kaj ni krito z dodatnim pokojninskim zavarovanjem (PDPZ)?

Zavedati se moramo, da je PDPZ namenjeno izključno dopolnilnemu pokojninskemu varčevanju. To pomeni, da je primarni namen kritja dodatna pokojninska renta ali enkratno izplačilo po izpolnitvi pogojev za upokojitev, kot jih določa pokojninski načrt in zakonodaja. Vlaganja se v večini primerov upravljajo v naložbenih skladih z različno stopnjo tveganja, odvisno od izbire posameznika ali strategije delodajalca.

Krito torej je: 1) Dodatna pokojninska renta, ki se izplačuje doživljenjsko po upokojitvi. 2) Možnost enkratnega izplačila privarčevanih sredstev (delno ali v celoti, ob upoštevanju davčnih omejitev in pogojev posameznega pokojninskega načrta) ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. 3) V primeru invalidnosti ali smrti vplačana sredstva praviloma pripadajo zavarovancu ali njegovim dedičem. Nekateri pokojninski načrti lahko vključujejo tudi kritje za primer nezmožnosti za delo.

Ni pa krito: 1) Kritje za primer bolezni ali poškodbe med delovno aktivnostjo – za to so namenjena druga zavarovanja (zdravstveno, nezgodno). 2) Kritje za primer brezposelnosti ali izgube dohodka. 3) Kateri koli drugi življenjski dogodki, ki niso neposredno povezani z upokojitvijo. Prav tako ne morete enostavno dostopati do teh sredstev pred upokojitvijo, saj so namenjena dolgoročnemu varčevanju in za to veljajo stroga pravila, določena v splošnih pogojih pokojninskega načrta in zakonu.

Povečanje privlačnosti delodajalca (Employer Branding) s PDPZ

V dobi družbenih omrežij in transparentnosti podjetja skrbno gradijo svojo blagovno znamko delodajalca (employer branding). S tem, ko podjetje ponudi PDPZ, se ne pozicionira le kot dober plačnik, temveč tudi kot odgovoren in skrben delodajalec. To je izjemno pomembno za privabljanje mlajših generacij, ki poleg dobre plače iščejo tudi smisel in družbeno odgovornost pri svojem delodajalcu.

Priznanje, da podjetje skrbi za dolgoročno finančno varnost svojih zaposlenih, je močno sporočilo. Takšno podjetje je na trgu dela opazno, saj se loči od konkurence, ki ponuja zgolj standardne ugodnosti. Ko potencialni zaposleni primerjajo ponudbe, bo podjetje z vključenim PDPZ zagotovo imelo prednost, saj kaže na stabilnost, vizijo in skrb za posameznika. To ustvarja pozitivno percepcijo, ki privablja najboljše kandidate.

Retencija talentov in zmanjšanje fluktuacije: kako PDPZ pomaga ohranjati zaposlene?

Ena izmed največjih skrbi vsakega podjetja je visoka fluktuacija zaposlenih, saj odhod izkušenega kadra pomeni izgubo dragocenega znanja in finančno breme za usposabljanje novih ljudi. PDPZ lahko deluje kot učinkovito orodje za retencijo talentov, saj ustvarja dolgoročno vez med delodajalcem in zaposlenim.

Ko podjetje redno vplačuje premije v PDPZ, se ta sredstva kopičijo na individualnih računih zaposlenih. Zaposleni se zaveda, da z vsakim letom dela v podjetju raste tudi njegov pokojninski sklad. To ustvarja določeno stopnjo 'zaklenjenosti' (lock-in effect), saj bi ob morebitni menjavi delodajalca prekinil sodelovanje v kolektivnem načrtu (sicer lahko nadaljuje samostojno vplačevanje). Čeprav se sredstva lahko prenesejo, je psihološki učinek, da se nekaj nabira in raste 'pod okriljem' sedanjega delodajalca, zelo močan. To spodbuja lojalnost in zvestobo ter zmanjšuje verjetnost, da bi zaposleni prehitro zamenjal delovno mesto.

Konkurenčnost podjetja: prednost na trgu dela

V ostrem boju za talente, ki zaznamuje sodobni trg dela, je ključno, da se podjetje izkaže kot konkurenčen in privlačen delodajalec. Ponudba PDPZ je ena izmed pomembnih strategij, ki lahko podjetju prinese jasno konkurenčno prednost. Ne gre zgolj za izpolnjevanje osnovnih pričakovanj, temveč za preseganje le-teh in ponujanje resnično dodane vrednosti.

Ko podjetje v svoj paket ugodnosti vključi PDPZ, kaže, da razume potrebe svojih zaposlenih in je pripravljeno investirati v njihovo dolgoročno dobrobit. To ne le privablja kakovostne kandidate, ampak tudi motivira obstoječe zaposlene, da ostanejo zvesti in produktivni. Postanete delodajalec prve izbire, kar vam omogoča, da izbirate med najboljšimi, namesto da se borite za preostale.

Pragmatičen primer iz prakse: Ko se premišljena naložba resnično izplača

Predstavljajte si podjetje »Inovativne rešitve d.o.o.«, ki zaposluje 50 ljudi, večinoma visoko izobraženih strokovnjakov v IT-ju. Plače so konkurenčne, a fluktuacija je visoka, saj so zaposleni stalno tarča headhunterjev. Direktor se odloči, da poleg bonusa za uspešnost vpelje tudi sistem PDPZ.

Podjetje vsakemu zaposlenemu vplačuje v PDPZ 100 evrov bruto na mesec. To pomeni 1.200 evrov bruto letno na zaposlenega, kar je v okviru davčnih olajšav. Za 50 zaposlenih to pomeni 60.000 evrov bruto letno. Namesto da bi ta znesek izplačali kot del plače, kjer bi podjetje plačalo tudi prispevke (recimo še 16 % na bruto plačo za delodajalca), se z vplačilom v PDPZ izogne tem dodatnim stroškom. Na letni ravni to pomeni prihranek okoli 9.600 evrov za prispevke. Poleg tega je vplačani znesek priznan kot davčni odhodek, kar zmanjša davčno osnovo podjetja.

Zaposleni pa prejmejo teh 1.200 evrov letno na svoj pokojninski račun, neobdavčeno. Po 10 letih se na računu nabere 12.000 evrov (plus donosi pokojninskega sklada). Prej so delodajalca zapuščali po 3-4 letih, zdaj so v povprečju zvesti 7-8 let. Znižana fluktuacija in večja motiviranost presegata začetno naložbo. Gre za konkreten finančni prihranek in neprecenljivo pridobitev v smislu zvestobe in zadovoljstva zaposlenih, ki se s časom samo še povečuje. Ta primer jasno kaže, da PDPZ ni le strošek, ampak pametna naložba z merljivimi donosi.

Zaključek: Pogled v prihodnost z varnostjo in stabilnostjo

Integracija Dodatnega pokojninskega zavarovanja v celostno strategijo nagrajevanja ni več le modna muha, temveč strateška nuja za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in privlačna na trgu dela. Kot sem že poudarila, zaposleni iščejo več kot le denar; iščejo varnost, skrb in priznanje, da je njihova prihodnost pomembna.

S PDPZ gradite most med sedanjostjo in prihodnostjo, ustvarjate občutek stabilnosti in pripadnosti ter vlagate v najpomembnejše bogastvo vašega podjetja – v vaše ljudi. Če razmišljate o tem, kako izboljšati svoj paket ugodnosti in okrepiti ugled vašega podjetja, sem vam na voljo za pogovor. Skupaj lahko poiščemo optimalno rešitev, ki bo prinesla koristi tako vam kot vašim zaposlenim.

Pogosta vprašanja

Ali lahko zaposleni sami vplačujejo v PDPZ, če delodajalec tega ne omogoča?

Da, seveda. Zaposleni lahko samostojno sklenejo individualno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ). Tudi v tem primeru so upravičeni do davčnih olajšav na vplačane premije do določene višine, kar pomeni, da si znižajo osnovo za dohodnino in s tem plačajo manj davka.

Kaj se zgodi z zbranimi sredstvi, če zaposleni zamenja službo?

Če zaposleni zamenja službo, se vplačila delodajalca v kolektivni pokojninski načrt običajno ustavijo. Sredstva, ki so že bila vplačana na njegov individualni račun, ostanejo njegova last. Lahko jih prenese v nov kolektivni načrt pri novem delodajalcu (če ga ta ponuja) ali nadaljuje z individualnimi vplačili.

Kakšne so prednosti PDPZ v primerjavi z drugimi oblikami varčevanja?

Glavne prednosti PDPZ so davčne olajšave (tako za delodajalca kot zaposlenega), ki jih druge oblike varčevanja običajno ne ponujajo. Poleg tega je namenjeno dolgoročnemu varčevanju za pokojnino, kar zagotavlja finančno varnost v starosti in je pogosto bolj disciplinirano varčevanje kot samostojno nalaganje sredstev.

Ali so vložena sredstva v PDPZ varna?

Sredstva vplačana v PDPZ se upravljajo ločeno od premoženja zavarovalnic ali pokojninskih družb, ki upravljajo sklade. Nadzor nad delovanjem in varnostjo sredstev izvaja Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), kar zagotavlja visoko stopnjo varnosti in transparentnosti. Sredstva so torej razpršena in pod strogim nadzorom.

Kdaj lahko zaposleni dostopajo do zbranih sredstev iz PDPZ?

Do zbranih sredstev lahko zaposleni dostopajo ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, kot jih določa zakonodaja, in po doseženi določeni starosti, ki je opredeljena v pokojninskem načrtu (običajno 58 ali 60 let). Predčasen dostop je omejen in običajno ni mogoč, saj je namenjen dolgoročnemu pokojninskemu varčevanju.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZZVZZ)
• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) – Informacije o pokojninskih skladih
• FURS – Davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• Isti zorni kot

  Davčna olajšava za dodatno pokojnino: koliko vam dejansko vrne država

• Isti zorni kot

  Kolektivno ali individualno pokojninsko varčevanje?

• Isti zorni kot

  Davčna olajšava pri dodatnem pokojninskem varčevanju

• Isti zorni kot

  Kaj, če vas bolezen ali poškodba prisili v predčasno upokojitev?

• Isti zorni kot

  Kako v 15 minutah preverite, koliko ste res privarčevali