Zakaj odlašamo z varčevanjem za pokojnino in kako to spremeniti?

Uvod: Zakaj se z varčevanjem za pokojnino vedno 'odlašamo' na jutri?

Ko govorimo o pokojninskem varčevanju, se pogosto srečam z istim scenarijem: veliko ljudi se strinja, da je to pomembno, vendar le redki začnejo dovolj zgodaj. Kot Petra Guštin, ki se že 20 let ukvarjam z zavarovalništvom in varčevanjem, opažam, da je to odlašanje (prokrastinacija) bolj kot le pomanjkanje volje – gre za globoko zakoreninjene psihološke dejavnike, ki nas vodijo v odložitve. V Sloveniji se ta pojav še posebej kaže, saj se soočamo z negotovostjo glede prihodnosti pokojninskega sistema in kljub temu le redki aktivno ukrepamo.

Moje izkušnje kažejo, da ni problem v tem, da ljudje ne bi razumeli pomembnosti varčevanja. Problem je v tem, kako naše možgani obravnavajo dolgoročne cilje in kako se upirajo takojšnjim žrtvam za oddaljeno nagrado. Ta objava je namenjena vsem, ki se prepoznate v tem vzorcu in želite razbiti ta krog odlašanja. Skupaj bomo raziskali, zakaj odlašamo in kako lahko s konkretnimi strategijami začnemo graditi stabilno finančno prihodnost za starost.

Psihologija odlašanja: Zakaj je jutri vedno bolj privlačen kot danes?

V ozadju našega odlašanja stoji več psiholoških mehanizmov, ki so predmet preučevanja vedenjske ekonomije. Eden najpomembnejših je t.i. 'present bias' ali pristranskost do sedanjosti. To pomeni, da veliko bolj cenimo takojšnje zadovoljstvo in nagrade kot pa enake ali celo večje nagrade v prihodnosti. Razmislite o tem: 100 evrov danes se zdi veliko bolj privlačnih kot 100 evrov čez 20 let, četudi vemo, da bi nam v prihodnosti morda bolj koristilo. Za pokojninsko varčevanje to pomeni, da je vsak evro, ki ga danes prihranimo, evro, ki ga ne moremo porabiti za potovanje, novo napravo ali večerno zabavo. Kratkoročne želje pogosto prevladajo nad dolgoročnimi potrebami.

Drug pomemben dejavnik je 'optimistična pristranskost'. Veliko ljudi verjame, da se jim slabe stvari ne bodo zgodile ali da bodo v prihodnosti že nekako našli rešitev za svoje finančne težave. Verjamemo, da bomo 'že nekako prišli skozi' ali da se bomo 'že nekako znašli'. Ta nerealističen optimizem nas pogosto odvrača od resničnega soočenja s potencialnimi izzivi, kot je na primer bistveno nižja pokojnina, kot si jo predstavljamo. K temu se pridružuje tudi 'učinek opazovalca', kjer upamo, da bo nekdo drug (država, delodajalec) poskrbel za nas. Realnost pa je, da je posameznik v veliki meri sam odgovoren za svojo finančno varnost v starosti.

Vpliv finančne pismenosti in pomanjkanja konkretnih zneskov

Pomanjkanje finančne pismenosti je eden ključnih razlogov za odlašanje. Mnogi Slovenci preprosto ne razumejo osnovnih konceptov, kot so obrestno obrestni račun, inflacija, ali kako delujejo različni varčevalni produkti. Ko so pojmi zapleteni in nejasni, je lažje vse skupaj odriniti na stran. Ljudje se izogibajo stvarem, ki jih ne razumejo, in finančne odločitve so pogosto takšne. Poleg tega imamo pogosto napačno predstavo o tem, koliko denarja bomo sploh potrebovali v pokoju. Če ne vemo, koliko moramo prihraniti, je zelo težko začeti z varčevanjem.

Drug problem je pomanjkanje konkretnih informacij. Namesto abstraktnih pogovorov o 'varčevanju za starost' potrebujemo konkretne primere. Koliko bi morali danes prihraniti, da bi imeli čez 30 let ob pokojnini na voljo dodatnih 200 evrov na mesec? Za osebo, staro 35 let, bi informativni izračun pokazal, da je za takšno rento ob povprečni letni donosnosti 4 % in 30 letih varčevanja potrebno vplačevati približno 100 evrov mesečno. Brez takšnih konkretnih številk je cilj preveč abstrakten, da bi nas motiviral k ukrepanju. Ko pa vidimo, da 'samo' 100 evrov mesečno lahko prinese otipljiv rezultat, se slika spremeni.

Državni pokojninski sistem v Sloveniji: Kaj moramo vedeti?

V Sloveniji imamo tristopenjski pokojninski sistem, ki je določen z zakoni, kot sta Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakon o obveznih pokojninskih družbah in pokojninskih skladih (ZOPD-1). Prvi steber je obvezno državno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti. To pomeni, da aktivni prebivalci s svojimi prispevki financirajo pokojnine sedanjih upokojencev. Ta sistem je pod čedalje večjim pritiskom zaradi staranja prebivalstva in nižje rodnosti, kar pomeni, da bo razmerje med vplačniki in prejemniki pokojnin v prihodnosti vse bolj neugodno. Zato je pričakovati, da bodo pokojnine iz prvega stebra, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), v prihodnosti verjetno nižje v primerjavi z zadnjimi plačami, kot smo bili navajeni v preteklosti.

Drugi steber je obvezno ali prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga ureja Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS-1). To zavarovanje je lahko kolektivno (prek delodajalca) ali individualno. Zanj so značilne davčne olajšave, ki so pomemben motivacijski dejavnik. Pri kolektivnem varčevanju vplačuje delodajalec, pri individualnem pa se vplačujete sami. Tretji steber pa je individualno prostovoljno varčevanje, kamor spadajo življenjska zavarovanja z varčevalno komponento, vzajemni skladi in drugi finančni produkti. V tem segmentu ni neposrednih davčnih olajšav, razen v določenih specifičnih primerih, vendar pa ponuja največjo fleksibilnost pri izbiri naložb in višini vplačil. Moje strokovno priporočilo je, da se na pokojninsko varčevanje gleda celostno, in da drugi ter tretji steber dopolnjujeta prvi steber.

Strategije za premagovanje odlašanja: Kako začeti danes?

Prvi korak je prepoznavanje in sprejemanje dejstva, da odlašanje ni znak lenobe, ampak psihološki mehanizem. Ko to razumemo, lahko začnemo aktivno delovati proti temu. Ena najučinkovitejših strategij je avtomatizacija. Nastavite si trajno plačilo, ki se vsak mesec po plači samodejno prenese na vaš varčevalni račun. Že 20 ali 30 evrov mesečno je boljše kot nič. Ko denar izgine z vašega transakcijskega računa, ga preprosto ne pogrešate, in sčasoma se nabere lep znesek. Za začetek lahko poskusite s tako imenovanim 'mikrovarčevanjem', kjer varčujete majhne zneske, na primer 5 evrov na teden. To se ne zdi veliko, a na letni ravni se nabere 260 evrov, kar je že dober začetek.

Druga strategija je postavljanje konkretnih in merljivih ciljev. Namesto 'želim varčevati za pokojnino', si postavite cilj: 'želim si do 65. leta prihraniti dovolj, da bom ob pokojnini imel/a dodatnih 300 evrov na mesec.' Ko imamo jasen cilj in vemo, koliko moramo zanj mesečno vplačevati (na primer, 150 evrov mesečno za 30 let, ob predpostavki 4 % letnega donosa), postane varčevanje oprijemljivejše in lažje ga vključimo v svoj proračun. Uporabite lahko tudi 'mentalno računovodstvo', kjer določena sredstva namenjate specifičnim ciljem. Na primer, določite si, da je 10 % vaše plače namenjenih izključno varčevanju za starost. Ta denar preprosto ne obstaja za druge namene.

Izkoristite tudi davčne olajšave. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju (PDPZ) lahko do določene višine (trenutno do 5,844 % bruto letne plače, vendar največ do 2.819,02 evrov letno – številka se lahko spremeni in je informativna za leto 2024) uveljavljate davčno olajšavo. To pomeni, da vam država dejansko 'subvencionira' del vašega varčevanja. Če na primer vplačujete 100 evrov mesečno v PDPZ, se vam bo pri letni odmeri dohodnine upoštevala olajšava, kar zmanjša vašo davčno obveznost. To je 'brezplačen denar', ki ga ne smemo ignorirati. Poleg tega lahko razmislite o 'debetnem varčevanju', kjer se varčevalna vplačila odštejejo od vašega dohodka, še preden prejmete plačo, kar je možno dogovoriti z nekaterimi delodajalci.

Uporabite pa tudi socialni pritisk. Povejte svojim bližnjim o svojih varčevalnih ciljih. Ko je cilj izražen naglas, se počutimo bolj odgovorne, da ga uresničimo. Lahko si celo najdete 'varčevalnega partnerja', s katerim si boste medsebojno dajali spodbudo in spremljali napredek. Ne pozabite, da je vsak evro, ki ga prihranite danes, pomemben korak k vaši finančni neodvisnosti v prihodnosti.

Kaj je krito in kaj ni krito pri dodatnem pokojninskem zavarovanju (PDPZ)?

Dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) je specifična oblika varčevanja za starost, ki ima svoje značilnosti, določene z Zakonom o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS-1). Glavni namen PDPZ je zagotavljanje dodatne pokojninske rente v starosti, ko se upokojite. V praksi to pomeni, da vam zavarovalnica ali pokojninska družba, pri kateri varčujete, začne po dopolnjeni starosti za upokojitev izplačevati dogovorjeno mesečno rento. To je torej zajeto – zajeto je izplačilo dodatka k vaši državni pokojnini v obliki doživljenjske ali začasne rente. Zajeto je tudi, da lahko po določenih pogojih (ki jih določa posamezna zavarovalnica, skladno z zakonom) del sredstev, do 25 %, izplačate v enkratnem znesku ob upokojitvi, ostalo pa v obliki rente.

Vendar pa je pomembno razumeti, kaj PDPZ ne krije in katere so omejitve. PDPZ ni nadomestilo za državno pokojnino, ampak zgolj dodatek. Ni namenjen kritju izpada dohodka zaradi bolezni ali nezgode pred upokojitvijo – za to potrebujete ločeno zavarovanje (npr. zavarovanje za primer bolezni, nezgodno zavarovanje). Prav tako ne krije izplačil pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev, razen v izjemnih primerih in pod določenimi zakonskimi pogoji (npr. trajna nezmožnost za delo, smrt, ko se izplača upravičencem). Sredstva so zaklenjena do upokojitve, kar pomeni, da jih ne morete prosto dvigniti za nenadne potrebe. To se bistveno razlikuje od drugih varčevalnih produktov, kot so vezani depoziti ali vzajemni skladi, kjer je dostop do sredstev lažji, vendar pa nimajo davčnih olajšav in so pogosto namenjeni drugim, kratkoročnejšim ciljem. Pri PDPZ se tudi ne krijejo izgube zaradi naložbenih odločitev, če so bile te sprejete v skladu s pokojninskim načrtom, ki ga je odobril regulator (AZN). Pomembno je tudi vedeti, da PDPZ ni nadomestilo za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe; za to so na voljo specializirana zavarovanja.

Praktični primer: Kako je gospa Ana premagala odlašanje in si zagotovila mirno starost

Predstavljam vam gospa Ano, 40-letno računovodkinjo iz Ljubljane. Vedno je vedela, da mora varčevati za pokojnino, a je vsak mesec našla razlog, da to odloži. 'Imam še čas,' si je govorila, 'zdaj moram plačati popravilo avta, naslednji mesec pa gremo na dopust.' Njena plača je bila povprečna, približno 1.600 evrov neto, in zdelo se ji je, da ne more 'ukrasti' niti evra za dolgoročno varčevanje. Ko pa je dopolnila 40 let, jo je prešinilo: 'Čas res beži, če ne začnem zdaj, bom resnično v težavah.' Takrat se je obrnila name.

Z gospo Ano sva se usedli in pregledali njeno finančno stanje. Ugotovili sva, da ima nekaj prostih sredstev, približno 70 evrov, ki jih je porabila za manjše nepotrebne stvari. Svetovala sem ji, naj ta znesek avtomatizira in ga vsak mesec preusmeri v PDPZ. Njen delodajalec je ponujal tudi možnost, da Ana preko službe vplačuje v PDPZ, kjer so se vplačila odštevala direktno od plače. Začela je s 70 evri mesečno. Z davčno olajšavo, ki jo je izkoristila, je dejanski strošek varčevanja bil še nižji. Po dveh letih, ko se je navadila na ta znesek, ga je povišala na 100 evrov mesečno. Danes, po 10 letih, ima gospa Ana na svojem pokojninskem računu že zbranih preko 14.000 evrov, kar je posledica rednih vplačil in obrestno obrestnega računa. Njen cilj je, da bo ob upokojitvi imela dovolj sredstev za dodaten izdatni znesek ob upokojitvi in mesečno rento v višini 150 evrov, kar ji bo omogočilo bolj brezskrbno starost.

Zakonodaja in pravne podlage: Okvir, ki določa naše varčevanje

Okvir za pokojninsko varčevanje v Sloveniji je jasno določen z več zakoni. Ključni je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ureja obvezno državno pokojninsko zavarovanje. Ta zakon določa pogoje za pridobitev in višino državne pokojnine, ki je temelj vsakega posameznika. Pomembno je vedeti, da so pogoji za upokojitev in izračun pokojnine kompleksni in se lahko sčasoma spreminjajo, zato je ključnega pomena spremljati zakonodajne spremembe. Nadalje, Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1) določa splošen okvir za delovanje zavarovalnic in naložbenih produktov, vključno z življenjskimi zavarovanji, ki se lahko uporabljajo tudi za dolgoročno varčevanje.

Za področje dodatnega pokojninskega varčevanja pa je ključen Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS-1). Ta zakon ureja ustanavljanje in delovanje pokojninskih družb, pokojninskih skladov in zavarovalnic, ki ponujajo PDPZ. Določa tudi davčne olajšave za vplačila v PDPZ in pogoje za izplačilo sredstev ob upokojitvi. Pri tem je pomembno poudariti, da pogoji posamezne zavarovalnice ali pokojninske družbe za izplačila niso splošno pravilo, ampak morajo biti vedno v skladu z določili ZDPS-1 in pravilnikom Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Moje strokovno priporočilo je, da se vedno posvetujete s strokovnjakom, da razumete specifične pogoje in omejitve, ki veljajo za vaš izbrani produkt.

Davčne olajšave: Neizkoriščena priložnost za povečanje prihrankov

Kot sem že omenila, so davčne olajšave pri dodatnem pokojninskem varčevanju izjemno pomembna spodbuda, ki jo mnogi žal ne izkoristijo v celoti. Država želi spodbuditi posameznike k varčevanju za starost, zato omogoča zmanjšanje davčne osnove za dohodnino za vplačila v PDPZ. To pomeni, da se vam del vplačanih sredstev odšteje od davčne osnove, kar na koncu pomeni nižjo plačano dohodnino ali višje vračilo preveč plačane dohodnine. Trenutno lahko uveljavljate davčno olajšavo do višine 5,844 % vaše bruto letne plače, vendar največ do 2.819,02 evrov letno (ta znesek se redno spreminja in je podan kot informativni primer izračuna za leto 2024).

Poglejmo si primer. Če imate bruto letno plačo 20.000 evrov in vplačujete 100 evrov mesečno (1.200 evrov letno) v PDPZ, se vam bo pri izračunu davčne osnove upoštevala celotna vplačana vsota. Za osebo z višjo dohodninsko stopnjo to lahko pomeni prihranek več deset ali celo sto evrov letno. To je denar, ki bi ga sicer plačali državi, sedaj pa ga lahko usmerite v svojo prihodnost. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi možnost, da delodajalci vplačujejo v PDPZ v imenu zaposlenih, kar je za slednje še posebej ugodno, saj se jim vplačila ne vštevajo v davčno osnovo za dohodnino, delodajalci pa lahko vplačila do določene višine (enaka zgornji meji) uveljavljajo kot davčno priznan odhodek. Skratka, ne izpuščajte te priložnosti – preverite, koliko davčne olajšave lahko izkoristite!

Pomen zgodnjega začetka: Magija obrestno obrestnega računa

Eden najmočnejših argumentov za zgodnje varčevanje je magija obrestno obrestnega računa. Ta koncept pomeni, da se obresti ne obračunajo le na vaš glavni vložek, ampak tudi na že pripisane obresti. S časom se tako vaši prihranki množijo eksponentno. Poglejmo informativni primer izračuna: če začnete varčevati pri 25 letih 100 evrov na mesec z letno donosnostjo 4 %, boste ob upokojitvi (pri 65 letih) imeli na računu približno 115.000 evrov. Če pa začnete varčevati isti znesek pri 35 letih, boste ob upokojitvi imeli zgolj okoli 65.000 evrov. Razlika je skoraj 50.000 evrov, čeprav ste mesečno vplačevali enak znesek! Deset let prej pomeni skoraj dvakrat večjo vsoto.

Ta primer jasno kaže, da čas ni le denar, ampak je pri varčevanju vaš največji zaveznik. Zgodnejši začetek omogoča, da tudi z manjšimi mesečnimi vplačili dosežete impresivne rezultate. Ne podcenjujte moči majhnih, rednih vložkov skozi daljše obdobje. Bolj ko odlašate, več boste morali vplačevati kasneje, da dosežete enak cilj. Zato je moje strokovno priporočilo, da začnete varčevati čim prej, tudi če je to le z minimalnim zneskom, saj se bo vsak evro, ki ga vložite, sčasoma oplemenitil.

Inflacija in varčevanje: Kako ohraniti kupno moč?

Ko govorimo o dolgoročnem varčevanju, ne moremo mimo inflacije. Inflacija je zmanjšanje kupne moči denarja skozi čas. Če na primer danes za 100 evrov kupite določeno količino dobrin, boste čez 20 let za enak znesek kupili bistveno manj. Zato je pri varčevanju ključno izbrati produkte, ki ponujajo donosnost, ki vsaj presega stopnjo inflacije. Varčevanje 'pod blazino' ali na navadnih transakcijskih računih, kjer ni obresti, pomeni dejansko izgubo kupne moči skozi čas. Zato se je smiselno odločiti za oblike varčevanja, ki omogočajo rast sredstev, kot so pokojninski skladi ali življenjska zavarovanja z naložbeno komponento, ki vlagajo v različne naložbene razrede.

Zavarovalnice in pokojninske družbe ponujajo različne naložbene strategije znotraj PDPZ, od konzervativnih do bolj dinamičnih, ki vključujejo naložbe v delnice in obveznice. Izbira prave strategije je odvisna od vaše starosti in tveganjskega profila. Mladi varčevalci si lahko privoščijo bolj dinamične strategije, saj imajo dovolj časa, da prebrodijo morebitna nihanja na trgu, medtem ko se starejši varčevalci pogosto odločajo za bolj konzervativne naložbe. Pomembno je, da se o teh možnostih dobro informirate in se, če je potrebno, posvetujete z mano ali drugim finančnim svetovalcem. Cilj je, da vaši prihranki ne le rastejo, ampak tudi ohranjajo svojo realno vrednost.

Zaključek: Prevzemite nadzor nad svojo finančno prihodnostjo

Upam, da vam je ta poglobljen vpogled v psihologijo odlašanja pomagal razumeti, zakaj se varčevanje za pokojnino zdi tako težko. Spoznali smo, da niste sami, in da obstajajo učinkovite strategije, s katerimi lahko premagate ta odpor. Pomembno je, da začnete danes, tudi z majhnimi koraki. Avtomatizacija, postavitev jasnih ciljev, izkoriščanje davčnih olajšav in razumevanje moči obrestno obrestnega računa so ključ do uspeha. Ne prepuščajte svoje prihodnosti naključju – prevzemite nadzor in začnite graditi svojo varno starost že danes.

Če potrebujete pomoč pri izbiri pravega varčevalnega produkta, razumevanju davčnih olajšav ali postavitvi realnih finančnih ciljev, sem vam na voljo. Kot vaša zavarovalna strokovnjakinja z 20 leti izkušenj vam lahko pomagam poiskati rešitve, ki bodo ustrezale vašim individualnim potrebam in željam. Ne odlašajte več, pogovorimo se o vaši finančni prihodnosti. Pišite mi ali me pokličite, z veseljem vam bom pomagala.

Pogosta vprašanja

Ali lahko vplačujem v PDPZ, če sem samozaposlen?

Da, seveda. Kot samozaposlen lahko tudi vi vplačujete v PDPZ in uveljavljate davčne olajšave, enako kot zaposleni. To je odlična priložnost za dodatno varčevanje, saj samozaposleni pogosto nimajo vplačil s strani delodajalca in so še bolj odvisni od lastnega varčevanja.

Kaj se zgodi z mojimi sredstvi v PDPZ, če zamenjam delodajalca?

Sredstva v PDPZ so vaša. Ob menjavi delodajalca lahko preprosto nadaljujete z vplačili v isti pokojninski načrt ali pa sredstva prenesete k drugemu izvajalcu. Pomembno je, da o tem obvestite novega delodajalca in prejšnjega izvajalca, da se vplačila nadaljujejo nemoteno.

Ali so sredstva v PDPZ varna?

Sredstva v PDPZ so pod nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in so ločena od premoženja zavarovalnice ali pokojninske družbe. To pomeni, da so varovana tudi v primeru morebitnega stečaja izvajalca. Naložbene strategije so strogo regulirane, da se zagotovi varnost in dolgoročna rast sredstev.

Ali lahko dvignem sredstva iz PDPZ pred upokojitvijo?

Praviloma ne. Sredstva v PDPZ so namenjena dolgoročnemu varčevanju za starost in so zaklenjena do izpolnitve pogojev za upokojitev. Izjeme so določene z zakonom, npr. trajna nezmožnost za delo ali smrt, ko se sredstva izplačajo upravičencem. Za predčasne dvige torej ni proste možnosti.

Kakšna je razlika med PDPZ in življenjskim zavarovanjem z varčevalno komponento?

Glavna razlika je v namenu in davčni obravnavi. PDPZ je namenjen izključno pokojninskemu varčevanju z davčnimi olajšavami in je 'zaklenjen' do upokojitve. Življenjsko zavarovanje z varčevalno komponento je bolj fleksibilno, omogoča dvig sredstev pred potekom zavarovanja (čeprav je to običajno davčno obremenjeno) in pogosto vključuje tudi kritje za primer smrti ali nezgode, vendar nima davčnih olajšav za vplačila.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS-1)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• Isti zorni kot

  Samozaposleni in pokojnina: cena minimalne osnove čez 25 let

• Isti zorni kot

  Davčna olajšava za dodatno pokojnino: koliko vam dejansko vrne država

• Isti zorni kot

  Pokojninska vrzel v praksi: plača 1.600 €, pokojnina 900 €

• Isti zorni kot

  Dolgotrajna oskrba: kdo plača dom za starejše, ko pokojnina ne zadošča

• Isti zorni kot

  Dom starejših: koliko stane in od kod denar