Delo v tujini in slovenska pokojnina: Kaj moram vedeti?

Moja uvodna misel: Zakaj je to pomembno za vas?

Pozdravljeni, sem Petra Guštin in že dve desetletji pomagam ljudem razvozlavati zapletenosti zavarovanj in finančnega načrtovanja. Opažam, da se v zadnjih letih vse več Slovencev odloča za delo v tujini, bodisi za krajše obdobje ali za daljše. To prinaša številne priložnosti, a hkrati odpira pomembna vprašanja glede naše socialne varnosti, še posebej pa glede slovenske državne pokojnine. Neštetokrat sem že slišala zaskrbljenost: 'Kaj pa, če se mi leta, preživeta v tujini, ne bodo štela?' ali 'Kako bom vedela, koliko pokojnine bom sploh dobila, če delam v več državah?'

Moj cilj danes je, da vam te pomisleke razjasnim in vam ponudim konkreten, razumljiv vpogled v to, kako delo v tujini vpliva na vašo slovensko državno pokojnino. Ne gre le za abstraktne predpise, temveč za vašo konkretno finančno prihodnost. Pokojnina ni nekaj, o čemer razmišljamo šele pred upokojitvijo; je plod premišljenih odločitev in informiranosti skozi celotno delovno dobo. Vsak evro, ki ga prispevate, in vsako leto delovne dobe šteje.

Razumem, da so pravna besedila in birokratski postopki lahko zastrašujoči. Zato sem se potrudila, da vam bom temo predstavila na čim bolj prijazen in razumljiv način, brez nepotrebnega žargona. Predstavila vam bom, kako se seštevajo pokojninske dobe, kakšne so vaše možnosti za prostovoljno vključitev v sistem, in na kaj morate biti še posebej pozorni, da ne boste imeli vrzeli v pokojninski dobi. Verjemite mi, z informacijami in pravočasnim ukrepanjem lahko poskrbite za mirno starost, ne glede na to, kje ste nabirali svoje delovne izkušnje.

Evropska koordinacija sistemov socialne varnosti: Temelj vaše pokojninske prihodnosti

Ko govorimo o delu v tujini znotraj Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice, je ključnega pomena razumevanje Uredb EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti. To niso prazne besede, temveč konkretni predpisi, ki zagotavljajo, da se vaša pokojninska doba, pridobljena v eni od teh držav, upošteva pri izračunu vaše pokojnine v drugi državi. Bistvo je, da se vaša delovna doba ne izgubi, temveč se 'sešteje'.

Te uredbe (predvsem Uredba (ES) št. 883/2004 in njena izvedbena Uredba (ES) št. 987/2009) določajo, da ima vsak državljan pravico do socialne varnosti, ne glede na to, kje v EU, EGP ali Švici dela ali živi. To pomeni, da če ste delali v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji, se vsa ta obdobja seštejejo za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Vendar pozor, to ne pomeni, da vam bo pokojnino izplačevala samo ena država. Vsaka država bo izplačala svoj del pokojnine, sorazmerno z obdobjem, ki ste ga preživeli pri njih.

Nadalje, obstajajo tudi bilateralni sporazumi med Slovenijo in nekaterimi tretjimi državami (npr. z Bosno in Hercegovino, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro, Kanado, Avstralijo). Ti sporazumi imajo podoben namen – zagotoviti, da se vaša pokojninska doba upošteva in da niste oškodovani, če ste delali v teh državah. Preden se odločite za delo v tretji državi, je torej nujno preveriti, ali ima Slovenija z njo sklenjen tak sporazum. Če sporazuma ni, lahko pride do izgube določenih pravic, zato je takrat še toliko bolj pomembno razmisliti o prostovoljnem zavarovanju v Sloveniji.

Bistvo je, da so ti mehanizmi vzpostavljeni zato, da se mobilnost delavcev spodbuja, ne pa kaznuje. Vaša pokojninska prihodnost je varovana s kompleksnim, a učinkovitim sistemom mednarodnih predpisov. Zato je pomembno, da poznate svoje pravice in se informirate, da boste lahko te predpise izkoristili v svojo korist.

Koncept seštevanja dob: Kako se vaša pokojninska doba dejansko sešteva?

Eden od temeljev evropske koordinacije socialne varnosti je princip seštevanja dob. To pomeni, da se obdobja zavarovanja (prispevanja) ali bivanja, ki ste jih dopolnili v različnih državah EU, EGP in Švici, upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do pokojnine v katerikoli od teh držav. Predstavljajte si to kot nabiranje delovne dobe v en sam 'bazen', ne glede na meje.

Recimo, da ste 15 let delali v Nemčiji, 5 let v Avstriji in 10 let v Sloveniji. Skupaj imate 30 let pokojninske dobe. Za pridobitev pravice do starostne pokojnine v Sloveniji potrebujete trenutno (pod določenimi pogoji, npr. z dopolnjeno starostjo 60 let) 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Vaših 30 let se bo seštelo in upoštevalo pri izpolnjevanju tega pogoja. Ko boste izpolnili pogoje za upokojitev, boste prejeli izračun od vsake države posebej. Vsaka država bo izračunala svojo t.i. 'teoretično' pokojnino, ki bi vam pripadala, če bi vsa leta dela preživeli v tej državi. Nato bo izračunala 'dejansko' pokojnino, ki je sorazmerni del teoretične pokojnine glede na obdobje, ki ste ga dejansko preživeli in prispevali v tej državi.

Na primer, če bi vam v Sloveniji pripadala teoretična pokojnina 1.200 EUR po 40 letih dela, vi pa ste v Sloveniji delali 10 let od skupnih 30 let (10 let v Sloveniji, 20 let v tujini) upoštevane dobe za izpolnjevanje pogojev, vam bo Slovenija izplačala sorazmerni del – približno 300 EUR (10/40 * 1.200 EUR – to je informativni primer izračuna, brez vseh vplivov količnikov in valorizacije). Podobno bo storila tudi Nemčija za 15 let in Avstrija za 5 let. Vašo skupno pokojnino bodo torej sestavljali ti deli iz vseh treh držav.

Pomembno je vedeti, da se seštevanje dob nanaša na izpolnjevanje pogojev (npr. dosežena starost, število let pokojninske dobe), ne pa na višino pokojnine v celoti. Vsaka država prispeva samo za obdobje, ko ste bili pri njih zavarovani. Ta sistem preprečuje, da bi posameznik izgubil pravice do pokojnine, ker je delal v več državah, in mu omogoča, da sešteje vsa zavarovalna obdobja za izpolnjevanje pogojev za upokojitev.

Postopek uveljavljanja pokojnine z mednarodnimi elementi pri ZPIZ-u

Ko pride čas za upokojitev in ste nabirali pokojninsko dobo v več državah, postopek uveljavljanja pravice do pokojnine poteka pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), če je bila Slovenija zadnja država, v kateri ste delali, ali če ste državljan Slovenije in se upokojujete prvič v Sloveniji. ZPIZ bo v tem primeru prevzel vlogo t.i. 'veznega organa'.

To pomeni, da boste vlogo za priznanje pravice do pokojnine oddali na ZPIZ-u, ki bo nato samodejno stopil v stik z zavodi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v drugih državah, kjer ste delali. ZPIZ bo pridobil vse potrebne podatke o vaših zavarovalnih obdobjih v teh državah (npr. obrazci P1, E 205 ali SED-i). To vam prihrani veliko administrativnih ovir, saj vam ni treba samostojno komunicirati z vsakim posameznim zavodom v tujini. Na podlagi pridobljenih podatkov bo ZPIZ izračunal slovenski del vaše pokojnine in koordiniral izračune z ostalimi državami.

Pri izračunu se upoštevajo določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne, vdovske in invalidske pokojnine. Ko ZPIZ prejme vse podatke iz tujine, bo izračunal vašo pravico do slovenske pokojnine. Hkrati bodo tudi tuji zavodi izračunali svoj del pokojnine. Vse te dele boste nato prejemali ločeno od posameznih držav.

Priporočam, da že pred upokojitvijo pridobite informativni izračun pokojninske dobe in višine pokojnine pri ZPIZ-u. To vam bo dalo bolj jasno sliko in vam omogočilo, da morebitne pomanjkljivosti ali vrzeli uredite že vnaprej. Ne pozabite, da lahko postopek koordinacije traja nekaj časa, zato je pomembno, da z vlogo začnete pravočasno.

Prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje v Sloveniji: Ko sistem ni dovolj

Čeprav sistem seštevanja dob dobro deluje, se v določenih primerih lahko pojavijo vrzeli ali pa preprosto želite zagotoviti višjo slovensko pokojnino. Takrat pride v poštev prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji. To je rešitev, ki vam omogoča, da med delom v tujini še vedno prispevate v slovenski pokojninski sklad in si tako zagotovite daljšo slovensko pokojninsko dobo ter potencialno višjo pokojnino, ne glede na to, ali ste zaposleni v drugi državi članici EU ali tretji državi.

Možnosti za prostovoljno vključitev so določene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, členi 15-20). Najpogostejša oblika je vključitev v obvezno zavarovanje po 15. členu ZPIZ-2 za osebe, ki niso obvezno vključene v zavarovanje v drugi državi članici EU ali v državi, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju. Obstaja tudi možnost vključitve za tiste, ki so prejemniki določene denarne socialne pomoči, so brezposelni ali za osebe, ki nimajo nobenega drugega pokojninskega zavarovanja.

Kdo se lahko prostovoljno vključi? To so lahko državljani Republike Slovenije, ki so stalno prebivali v Sloveniji vsaj zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo prijave in niso obvezno zavarovani po predpisih o obveznem zavarovanju Republike Slovenije ali po predpisih druge države. Pomembno je poudariti, da je prostovoljno zavarovanje finančna obveznost, saj morate sami kriti prispevke. Višina prispevkov je odvisna od izbrane zavarovalne osnove, ki se določi v skladu z minimalnimi in maksimalnimi zneski, ki jih določa zakonodaja. Informativno, minimalna osnova je določena z minimalno plačo, maksimalna pa je omejena.

Če se odločite za to pot, je ključno redno plačevanje prispevkov, saj zamujanje lahko privede do prekinitve zavarovanja. Preden se odločite za prostovoljno vključitev, je smiselno, da se posvetujete z referentom ZPIZ-a, ki vam bo pomagal določiti najboljšo možnost za vašo situacijo in vam pojasnil vse finančne obveznosti. To je investicija v vašo prihodnost, ki jo je treba skrbno pretehtati.

Kaj je krito in kaj ni krito v sistemu seštevanja dob?

Razumevanje, kaj je vključeno in kaj izključeno iz sistema seštevanja dob, je ključno za realno oceno vaše pokojninske prihodnosti. Sistem je zasnovan tako, da vas zaščiti, vendar ima svoje meje. Poglejmo podrobneje:

**Krito je (uporablja se seštevanje dob):**

- **Starostna pokojnina:** Obdobja, ko ste bili zaposleni in ste plačevali prispevke v kateri koli državi EU, EGP ali Švici, se seštevajo za izpolnjevanje pogojev za starostno pokojnino (npr. dosežena leta starosti in leta delovne dobe). Vsaka država izplača svoj del pokojnine.

- **Invalidska pokojnina:** Če zbolite in postanete invalidni, se prav tako upoštevajo obdobja zavarovanja iz vseh držav pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za invalidsko pokojnino.

- **Vdovska/družinska pokojnina:** Po smrti zavarovanca se prav tako upoštevajo vsa zavarovalna obdobja za izpolnjevanje pogojev za vdovsko ali družinsko pokojnino za upravičence.

- **Minimalna pokojnina:** Če z seštevanjem dob ne dosežete minimalnih let zavarovalne dobe, ki jih posamezna država zahteva za izplačilo lastne pokojnine, se lahko slovenska zakonodaja upošteva v smislu, da se vam določi pravica do slovenske pokojnine sorazmerno s prispevki, ki ste jih plačali v Sloveniji, pri čemer se upošteva tudi obdobje iz tujine. Prav tako lahko tuji zavod izplača sorazmerni del, če izpolnjujete pogoje.

**Krito ni (seštevanje dob se ne uporablja na enak način ali pride do vrzeli):**

- **Delovna doba, pridobljena v tretjih državah brez sporazuma:** Če ste delali v državi, s katero Slovenija nima sklenjenega sporazuma o socialnem zavarovanju, se ta obdobja ne bodo upoštevala pri izračunu slovenske pokojnine in obratno. To lahko ustvari 'vrzeli' v vaši skupni pokojninski dobi in negativno vpliva na višino vaše pokojnine. Takrat je prostovoljno vključevanje v slovenski sistem še toliko bolj pomembno.

- **Davčna obravnava pokojnine:** Čeprav se pokojninska doba sešteva, se davčna obravnava pokojnine in obdavčitev prejete pokojnine določajo po zakonodaji države, ki pokojnino izplačuje, in bilateralnih sporazumih o izogibanju dvojnega obdavčevanja. To ni del sistema socialne varnosti, temveč davčnega sistema.

- **Višina pokojnine po nacionalnih pravilih:** Sistem koordinacije ne 'izenačuje' višine pokojnin. Vsaka država izračuna svoj del pokojnine po lastnih nacionalnih pravilih in na podlagi prispevkov, ki ste jih plačali pri njih. Torej, če ste v tujini plačevali nizke prispevke, bo tudi tuji del pokojnine nizek, ne glede na višino slovenske pokojnine.

- **Prispevki za zdravstveno zavarovanje:** Sistem koordinacije se nanaša na pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa neposredno na zdravstveno zavarovanje. Med delom v tujini ste običajno zdravstveno zavarovani v državi zaposlitve. Ko ste upokojeni in prejemate pokojnino iz več držav, ste zdravstveno zavarovani v državi prebivališča, ki nato krije stroške. To je določeno v ZZVZZ (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

Primer iz prakse: Marinina zgodba o pokojninski mobilnosti

Dovolite mi, da vam predstavim Marino (ime je spremenjeno), ki je pred nekaj leti prišla k meni po nasvet. Marina je bila stara 58 let in se je približevala upokojitvi. Imela je zapleteno delovno zgodovino, kar jo je precej skrbelo. Najprej je 18 let delala v Sloveniji, nato pa se je zaradi boljših priložnosti preselila v Avstrijo, kjer je delala 10 let. Zadnjih 5 let pred upokojitvijo je preživela v Nemčiji, prav tako zaposlena. Skupaj je nabrala 33 let delovne dobe in želela je vedeti, kako bo to vplivalo na njeno slovensko pokojnino.

Marino je skrbelo, da se ji bodo leta, preživeta v Avstriji in Nemčiji, 'izgubila' ali da bo morala sama loviti informacije po vseh zavodih. Pojasnila sem ji, da ni potrebe za skrb, saj Evropske uredbe o koordinaciji socialne varnosti poskrbijo za seštevanje dob. Povedala sem ji, da bo, ko bo dopolnila starostne pogoje in izpolnjevala pogoje za upokojitev, vlogo oddala na ZPIZ-u v Sloveniji. ZPIZ bo nato sam prevzel komunikacijo z avstrijskim in nemškim pokojninskim zavodom, da pridobi vsa potrebna dokazila o njenih obdobjih zavarovanja v teh državah.

ZPIZ je Marino informativno izračunal, da bi z 33 leti pokojninske dobe, če bi bila v celoti pridobljena v Sloveniji, ob izpolnitvi vseh pogojev prejemala pokojnino v višini (informacija o znesku): recimo, 1.050 EUR. Ker pa je v Sloveniji delala le 18 let od 33 skupno upoštevanih let, bo Slovenija izplačala sorazmerni del, kar bi bilo informativno približno 572 EUR (18/33 * 1.050 EUR). Preostali del pokojnine bo prejemala iz Avstrije in Nemčije, vsaka država sorazmerno s prispevanimi leti in po svojih pravilih. Marina je zdaj mirna, saj ve, da se njena delovna doba ne bo izgubila in da bo prejemala pokojnino iz vseh treh držav.

Kljub vsemu, sem ji svetovala, naj že zdaj začne zbirati vsa potrdila o zaposlitvi in plačanih prispevkih iz tujine, saj bo to olajšalo in pospešilo postopek. Ta primer jasno kaže, kako pomembno je razumevanje sistema seštevanja dob in pravočasno ukrepanje, da se izognemo neprijetnim presenečenjem ob upokojitvi.

Morebitne vrzeli in kako jih preprečiti

Kljub učinkovitosti sistema seštevanja dob, lahko v določenih situacijah pride do vrzeli v pokojninski dobi, ki lahko negativno vplivajo na višino vaše pokojnine. To se najpogosteje zgodi, ko posameznik dela v državah, s katerimi Slovenija nima sklenjenega bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju. V takšnih primerih se obdobja zavarovanja v teh državah ne upoštevajo pri slovenski pokojnini in obratno.

Na primer, če ste nekaj let delali v ZDA ali na Kitajskem, brez sklenjenega sporazuma, se ta leta preprosto ne bodo 'štela' v vašo slovensko pokojninsko dobo. Posledično boste imeli krajšo skupno pokojninsko dobo v Sloveniji, kar lahko vpliva na izpolnjevanje pogojev in predvsem na višino slovenske pokojnine. Prav tako lahko pride do vrzeli, če ste bili med delom v tujini daljše obdobje brez zaposlitve in niste bili vključeni v noben sistem socialnega zavarovanja.

Kako preprečiti te vrzeli? Prvi in najpomembnejši korak je informiranost. Vedno preverite status države, v katero se odpravljate delat, glede sporazumov o socialnem zavarovanju. Če sporazuma ni, ali če ste daljše obdobje brez zaposlitve, močno priporočam razmislek o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji. To vam omogoča, da si 'dokupite' manjkajočo pokojninsko dobo in si zagotovite kontinuirano zavarovanje.

Poleg tega je nujno, da skrbno hranite vso dokumentacijo o zaposlitvi in plačanih prispevkih iz tujine. Potrdila o zaposlitvi, plačilne liste, letne izkaze – vse to bo ZPIZ potreboval za potrditev vaše dobe, tudi če bo sam pridobival informacije. Bolj ko ste pripravljeni, manj je možnosti za zaplete. Redno spremljajte tudi svoj status na ZPIZ-u in se posvetujte z njimi o morebitnih vprašanjih.

Davčni vidiki pokojnine iz tujine: Ločen, a pomemben del

Ko govorimo o pokojnini, ki jo prejmete iz tujine, je pomembno ločiti med samim izračunom in izplačilom pokojnine (ki spada pod socialno varnost) ter njeno davčno obravnavo. Slednja je namreč določena z davčno zakonodajo in mednarodnimi sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ne pa z uredbami o koordinaciji socialne varnosti.

Če prejemate pokojnino iz ene ali več tujih držav, se postavlja vprašanje, kje se bo ta pokojnina obdavčila. Pravilo je, da se pokojnina praviloma obdavči v državi rezidentstva (kjer imate stalno prebivališče). Vendar pa številni bilateralni sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih ima Slovenija sklenjene z drugimi državami (npr. Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Hrvaško), določajo, da se pokojnina obdavči le v državi, ki jo izplačuje (t.i. država vira), kar je pogosto v primeru javnega sektorja ali določenih socialnih pokojnin.

To pomeni, da je ključno preveriti konkretni sporazum med Slovenijo in državo, iz katere prejemate pokojnino. Informacijo o tem, kje se bo vaša pokojnina obdavčila, boste dobili pri davčni upravi (FURS) ali pri davčnem svetovalcu. Pomembno je vedeti, da v nekaterih primerih lahko pride tudi do obdavčitve v obeh državah, vendar sporazumi običajno vključujejo mehanizme za odpravo dvojne obdavčitve (npr. metoda oprostitve ali metoda odbitka), da se prepreči prekomerna davčna obremenitev. V vsakem primeru morate dohodke iz tujine prijaviti Finančni upravi RS.

Poudarjam, da se ta del ne nanaša na pridobivanje pokojninske dobe, ampak na finančno plat prejemanja pokojnine. Ne pozabite, da je pametno že vnaprej preveriti morebitne davčne obveznosti, saj se lahko te precej razlikujejo in vplivajo na vaš končni neto prejemek. Davčna optimizacija je pomemben del finančnega načrtovanja pred in po upokojitvi.

Zakaj je aktivno spremljanje pokojninske dobe ključno?

Morda se zdi, da so pokojninski sistemi zapleteni in da je bolje prepustiti zadeve 'birokraciji'. Vendar vas iz svojih 20-letnih izkušenj lahko z gotovostjo prepričam, da je aktivno spremljanje vaše pokojninske dobe in informiranje o vaših pravicah ključnega pomena za mirno in finančno varno starost. Pasivnost lahko privede do neprijetnih presenečenj, kot so manjkajoča leta, nižja pokojnina ali zapleti pri uveljavljanju pravic.

Pravila se spreminjajo, zakonodaja se razvija, in tisto, kar je veljalo včeraj, morda ne velja jutri. Zato je redno preverjanje stanja vaše pokojninske dobe pri ZPIZ-u, pa tudi pri tujih zavodih, kjer ste delali, izredno pomembno. Na ZPIZ-u imate pravico do vpogleda v vaše podatke in do pridobitve informativnega izračuna pokojninske dobe, ki vam bo pokazal, koliko let pokojninske dobe imate priznane v Sloveniji. To lahko storite tudi prek spletnega portala e-VEM ali osebno na ZPIZ-u.

Prav tako je priporočljivo, da že med delom v tujini redno pridobivate potrdila o plačanih prispevkih in zavarovalnih dobah od tujih pokojninskih zavodov. Ne čakajte do upokojitve! To vam bo omogočilo, da morebitne napake ali vrzeli odkrijete in uredite še pravočasno, preden bo prepozno. Na primer, če ugotovite, da vam določeno obdobje dela v tujini ni priznano, lahko predložite dokazila in zahtevate popravek.

Vaša pokojninska prihodnost je vaša odgovornost. Bodite proaktivni, informirani in ne bojte se postavljati vprašanj. Bolj ko boste seznanjeni z vašimi pravicami in obveznostmi, lažje boste načrtovali svojo starost in se izognili morebitnim finančnim težavam. Ne pozabite, vsako leto in vsak prispevek šteje.

Zaključek in moje priporočilo

Kot ste videli, je vpliv dela v tujini na slovensko državno pokojnino kompleksna, a obvladljiva tema, če ste dobro informirani in proaktivni. Sistem seštevanja dob in možnosti prostovoljnega vključevanja v obvezno zavarovanje so vzpostavljeni, da vas zaščitijo in vam zagotovijo socialno varnost tudi, ko delate izven meja Slovenije. Ključno je razumevanje, da vsaka država prispeva svoj del in da se vaša delovna doba ne izgubi, temveč se upošteva pri izpolnjevanju pogojev.

Moje priporočilo je jasno: Ne čakajte na zadnji trenutek. Že danes preverite, kakšne so vaše pokojninske pravice in obveznosti, še posebej če razmišljate o delu v tujini ali ste že tam. Hranite vso dokumentacijo, redno preverjajte stanje vaše pokojninske dobe in se ne obotavljajte poiskati strokovnega nasveta. Tudi če se vam zdi, da so te zadeve prezapletene, obstajajo rešitve.

Ne pozabite, da je državna pokojnina le eden od stebrov vaše finančne varnosti v starosti. Vedno je smiselno razmisliti tudi o dodatnih oblikah varčevanja za pokojnino, kot so dodatno pokojninsko zavarovanje ali lastno varčevanje, ki vam lahko zagotovijo še bolj udobno starost, neodvisno od morebitnih izzivov javnega sistema. S tem si ustvarite dodatno varnostno blazino in večjo finančno svobodo.

Če imate dodatna vprašanja, se ne obotavljajte. Z veseljem vam bom pomagala razjasniti morebitne nejasnosti in vas usmerila k pravim informacijam. Skupaj lahko poskrbimo, da bo vaša pokojninska prihodnost varna in brezskrbna.

Pogosta vprašanja

Ali se mi bo pokojninska doba, pridobljena v Avstraliji, upoštevala pri slovenski pokojnini?

Da, Slovenija ima z Avstralijo sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, ki omogoča seštevanje pokojninskih dob za izpolnjevanje pogojev. Vendar pa bo vsaka država izplačala le sorazmerni del pokojnine glede na obdobje, ko ste bili pri njih zavarovani.

Kako izvem, koliko let pokojninske dobe imam zares priznane?

Priporočam, da zaprosite za informativni izračun pokojninske dobe pri ZPIZ-u. To lahko storite osebno, po pošti ali prek portala e-VEM, če imate digitalno potrdilo. ZPIZ bo na podlagi vaših podatkov in morebitnih sporočil iz tujine pripravil izračun.

Kdaj je smiselno razmisliti o prostovoljnem vključevanju v zavarovanje?

Prostovoljno vključevanje je smiselno, kadar delate v državi, s katero Slovenija nima sporazuma o socialnem zavarovanju, ali če ste daljše obdobje brez zaposlitve in želite preprečiti vrzeli v pokojninski dobi ter si zagotoviti višjo slovensko pokojnino.

Ali se lahko prostovoljno zavarujem, če sem zaposlen v drugi državi EU?

Načeloma ne. Pravilo EU določa, da ste zavarovani v državi zaposlitve. Vendar pa obstajajo izjeme, npr. napoteni delavci ali osebe, ki nimajo obveznega zavarovanja v državi zaposlitve. Za natančne informacije se posvetujte z ZPIZ-om.

Ali mi bodo pokojnino iz tujine avtomatsko nakazovali v Slovenijo?

Da, načeloma vam bodo tuji pokojninski zavodi nakazovali vaš del pokojnine na transakcijski račun v Sloveniji, ki ga navedete ob vložitvi vloge. Denar bo prispel neposredno od tujega zavoda.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti
• Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnejših pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) – spletna stran in publikacije
• Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) – spletna stran in pojasnila

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• Isti zorni kot

  Manjkajoča leta dobe: študij, delo v tujini in prekinitve

• Isti zorni kot

  Davčna olajšava pri dodatnem pokojninskem varčevanju

• Isti zorni kot

  Davčna olajšava za dodatno pokojnino: koliko vam dejansko vrne država

• Isti zorni kot

  Delo po upokojitvi: kdaj se res splača

• Isti zorni kot

  Doživljenjska renta: mesečni priliv, dokler živite