Hitra Petka — 5 točk za hitro branje
Bistvo objave v 30 sekundah.
- Delodajalci imajo ključno vlogo pri spodbujanju dodatnega pokojninskega varčevanja, ki ga zakonodaja (ZDPIZ-1) močno podpira.
- V Sloveniji so prispevki delodajalca deležni znatnih davčnih olajšav in niso obremenjeni s prispevki za socialno varnost do zakonsko določene meje.
- Primerjava z evropskimi praksami razkriva različne modele, od obveznih do močno incentiviziranih, kar kaže na mednarodni pomen dodatnega varčevanja.
- Kolektivne pokojninske sheme so izjemno privlačne tako za delodajalce kot za zaposlene, saj prinašajo finančne in socialne koristi.
- Pravočasno ukrepanje in informiranost sta ključna za zagotavljanje varne starosti, tako za posameznika kot za družbo kot celoto.
- Razumevanje zakonodaje (ZDoh-2, ZPIZ-2, ZZavar-1) je temelj za učinkovito izkoriščanje vseh prednosti dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Zakaj je dodatno pokojninsko varčevanje tudi odgovornost delodajalca?
Javni pokojninski sistem v Sloveniji se, kot ga poznamo, sooča z vedno večjimi izzivi, predvsem zaradi demografskih sprememb – staranja prebivalstva in nižje rodnosti. To pomeni, da se lahko v prihodnosti zmanjša razmerje med številom delovno aktivnih in upokojencev, kar neizogibno vpliva na višino javnih pokojnin. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) sicer zagotavlja univerzalno kritje, vendar se je že pred leti prepoznalo, da bo potrebna dopolnitev skozi drugi in tretji steber. Zato postaja dodatno pokojninsko varčevanje ali natančneje dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) ključnega pomena za ohranjanje dostojnega življenjskega standarda v starosti.
V tem kontekstu se vloga delodajalca prepleta med družbeno odgovornostjo, skrbjo za blaginjo zaposlenih in, ne nazadnje, strateškim managementom kadrov. Dobrobit zaposlenih je vedno bila in vedno bo pomembna, a v luči demografskih trendov postaja neposredno povezana s stabilnostjo in produktivnostjo podjetja. Delodajalci, ki so proaktivni pri reševanju pokojninske vrzeli, ne le da izpolnjujejo moralno obveznost, ampak tudi gradijo močnejšo in odpornejšo delovno silo. Dodatno pokojninsko varčevanje, ki ga omogoči delodajalec, je tako mnogo več kot le dodatek k plači; je naložba v zvestobo, motivacijo in dolgoročno varnost zaposlenih, kar je v skladu z načeli trajnostnega razvoja podjetja.
Delodajalci, ki prepoznajo te trende in aktivno pristopijo k reševanju pokojninske vrzeli za svoje zaposlene, si zagotovijo konkurenčno prednost na trgu dela. S ponudbo ugodnih pogojev za dodatno pokojninsko varčevanje privabijo in zadržijo kakovosten kader, kar je v današnjem boju za talente izjemno pomembno. Hkrati pa s tem gradijo ugled podjetja kot socialno odgovornega in skrbnega delodajalca, kar je v današnjem svetu vse pomembneje za blagovno znamko delodajalca (employer branding). Skrb za finančno varnost zaposlenih v starosti zmanjšuje njihovo raven stresa in jim omogoča, da se bolj osredotočijo na delo, kar poveča produktivnost in splošno zadovoljstvo v delovnem okolju. Prav tako je to močno sporočilo o vrednotah podjetja in njegovi zavezanosti dobrobiti svojih ljudi.
Zakonski okvir in davčne spodbude v Sloveniji: Kaj pravijo ZDPIZ-1, ZPIZ-2 in ZDoh-2?
V Sloveniji je dodatno pokojninsko zavarovanje urejeno predvsem z Zakonom o dodatnem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZDPIZ-1). Ta zakon, skupaj s pripadajočimi podzakonskimi akti, določa pravila in pogoje za izvajanje PDPZ, vključno z vrstami izvajalcev (pokojninske družbe, zavarovalnice), načini vplačevanja in izplačevanja sredstev ter nadzorom nad delovanjem pokojninskih skladov. Pomemben vidik je, da država delodajalce in zaposlene spodbuja k varčevanju s pomočjo davčnih olajšav, ki so določene z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) in Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Za delodajalca so prispevki v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje strošek poslovanja, kar zniža davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb. To pomeni, da je vsak prispevek v bistvu stroškovno učinkovitejši, kot se zdi na prvi pogled, saj se zmanjša obveznost plačila davka na dobiček podjetja. Poleg davčne olajšave je ključno tudi to, da delodajalčevi prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje do določene višine niso obremenjeni s prispevki za socialno varnost (tako delodajalca kot zaposlenega) in z dohodnino zaposlenega. Trenutno je zgornja meja za neobdavčen prispevek določena z zakonom in se letno usklajuje. Za leto 2024 znaša ta znesek 2.817,76 EUR letno oziroma 234,81 EUR mesečno na zaposlenega. Vsi prispevki delodajalca pod to mejo so oproščeni plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
To je izjemna spodbuda, saj vsak evro, ki ga delodajalec vplača, v celoti pride do zaposlenega, brez odtegljajev, ki so značilni za izplačilo plače. Za boljšo predstavo: če delodajalec za zaposlenega vplača 100 EUR mesečno v PDPZ, to pomeni, da zaposleni prejme celotnih 100 EUR na svoj pokojninski račun, kar se pri plači, obdavčeni z dohodnino in prispevki, ne bi zgodilo. Za informativni primer izračuna: na bruto plačo v višini 2.000 EUR bi delodajalec na primer plačal še približno 16 % prispevkov, kar pomeni dodatnih 320 EUR stroškov. Pri vplačilu 100 EUR v PDPZ pa delodajalec teh dodatnih stroškov nima (do navedene letne omejitve). To je konkretna finančna korist, ki se neposredno odraža v boljšem izkoristku sredstev za zaposlene. Zakonodaja torej jasno podpira to obliko varčevanja, prepoznava njeno dodano vrednost in z davčnimi spodbudami motivira podjetja k vključitvi v PDPZ.
Kolektivne pokojninske sheme: Prednosti za podjetja in zaposlene
Kolektivne pokojninske sheme so oblika dodatnega pokojninskega varčevanja, ki jo organizira delodajalec za svoje zaposlene. Pogosto so implementirane prek Skupnega pokojninskega načrta, ki ga ponujajo pokojninske družbe ali zavarovalnice, kot določa ZZavar-1. Glavna prednost je, da delodajalec za svoje zaposlene dogovori pogoje pri izbranem izvajalcu (pokojninski družbi ali zavarovalnici), kar pogosto omogoča boljše pogoje in nižje stroške upravljanja, kot če bi se zaposleni odločali za individualno varčevanje. To se pozna predvsem pri vstopnih stroških, stroških upravljanja in potencialno pri dostopu do bolj raznolikih naložbenih strategij, ki so lahko pri individualnem varčevanju precej višji ali omejeni.
Za zaposlene je vključitev v kolektivno shemo enostavna in avtomatizirana, kar zmanjšuje administrativno breme in spodbuja varčevanje, saj ni potrebno aktivno odločanje in urejanje dokumentacije. Velikokrat so v takšne sheme vključeni vsi zaposleni, kar ustvarja občutek enakovrednosti in skupne skrbi za prihodnost. Poleg tega se sredstva v kolektivnih shemah upravljajo strokovno, kar poveča verjetnost doseganja dobrih donosov na dolgi rok. Pokojninske družbe in zavarovalnice so pod strogim nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), kar zagotavlja dodatno varnost sredstev. Dejstvo, da delodajalec prispeva del sredstev, pa je dodatna motivacija in izraz skrbi za zaposlene, kar gradi njihovo zvestobo in povečuje zadovoljstvo.
Pomembno je tudi, da se sredstva, vplačana v kolektivno shemo, obravnavajo kot lastnina zaposlenega od prvega dne. To pomeni, da v primeru menjave delodajalca, stečaja podjetja ali drugih sprememb sredstva ostanejo na individualnem pokojninskem računu zaposlenega in so mu dostopna ob upokojitvi. Sredstva so tudi varovana pred posegi upnikov in se jih ne da zaseči, kar daje dodatno finančno varnost varčevalcem, tudi v primeru osebnih finančnih težav. To je ključna razlika od nekaterih tujih shem, kjer so sredstva lahko bolj vezana na podjetje. Kolektivne sheme so torej močno orodje za krepitev socialne varnosti, privabljanje talentov in izboljšanje ugleda delodajalca, saj kažejo na dolgoročno vizijo in odgovornost podjetja do svojih zaposlenih.
Kaj je krito in kaj ni krito v dodatnem pokojninskem varčevanju po ZDPIZ-1?
Pri dodatnem pokojninskem varčevanju je pomembno razumeti, kaj dejansko varčujete in kakšne pravice imate, kar določa ZDPIZ-1. Vplačana sredstva so namenjena izključno za izplačilo dodatne pokojnine ob doseganju pogojev za upokojitev, ki jih določa zakonodaja (starost in določeno število let varčevanja).
**Kaj je krito (in kaj pridobite) – v skladu z ZDPIZ-1 in ZDoh-2:**
- **Dodatna pokojnina:** Po izpolnitvi pogojev (običajno starost 58 let in vsaj 10 let varčevanja) vam pripada izplačilo v obliki doživljenjske mesečne rente. V nekaterih primerih, skladno s pravili pokojninskega načrta in ob izpolnjevanju dodatnih pogojev, je možno tudi kapitalsko izplačilo dela ali celote zbranih sredstev (npr. do 30 % vseh zbranih sredstev ob upokojitvi, če je znesek rente nizek).
- **Davčne olajšave:** Vplačila delodajalca (do zakonsko določene meje 2.817,76 EUR/leto za 2024) so oproščena dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Za zaposlene to pomeni, da je bruto vplačilo enako neto vplačilu. Tudi donosi na vplačana sredstva v pokojninskem skladu so oproščeni davka na kapitalske dobičke, kar je velika prednost in spodbuja dolgoročno plemenitenje sredstev.
- **Prenosljivost (Portability):** Sredstva so vezana na posameznika, ne na delodajalca. Ob zamenjavi službe se sredstva prenesejo k novemu delodajalcu, če ima ta sklenjeno kolektivno shemo, ali pa ostanejo pri prejšnjem upravljavcu v tako imenovanem 'mirujočem stanju', dokler ne izpolnite pogojev za izplačilo. Tudi v primeru prenehanja dela sheme, sredstva ostanejo na individualnih računih varčevalcev.
- **Smrtna zavarovalna vsota:** V primeru smrti varčevalca pred upokojitvijo se zbrana sredstva izplačajo dedičem ali upravičencem, ki so določeni v pokojninskem načrtu. To je pomemben element socialne varnosti za družino in deluje kot nekakšno življenjsko zavarovanje, povezano z varčevanjem.
- **Invalidsko zavarovanje:** Nekateri pokojninski načrti vključujejo tudi kritje za primer trajne invalidnosti. V takem primeru lahko pokojninski načrt določa izplačilo dela sredstev pred upokojitvijo ali pa prenehanje vplačevanja ob hkratnem ohranjanju pravic do dodatne pokojnine, kar olajša finančno breme invalidnosti.
**Kaj ni krito (in česa ne pričakujte) – splošno in v skladu z ZDPIZ-1:**
- **Hitra dostopnost sredstev:** Sredstva so namenjena za starost in niso prosto dostopna kadarkoli. Predčasni dvigi so močno omejeni ali celo onemogočeni, razen v izjemnih primerih (npr. trajna invalidnost, smrt), in so običajno obremenjeni z visokimi davki, kar je namenjeno odvračanju od predčasnega črpanja in ohranjanju namena varčevanja za starost.
- **Izplačilo ob izgubi službe:** Izguba zaposlitve ne pomeni pravice do izplačila sredstev iz PDPZ. Sredstva ostanejo vezana do upokojitve. Lahko pa se prekine vplačevanje, sredstva pa ostanejo v upravljanju in se plemenitijo naprej.
- **Garancija visokih donosov:** Čeprav pokojninske družbe in zavarovalnice upravljajo sredstva s ciljem doseganja donosov, ni garancije za visoke donose. Vrednost sredstev je odvisna od uspešnosti naložb na kapitalskih trgih. Vendar pa so pokojninski skladi dolgoročno običajno stabilnejši in bolj konzervativni od kratkoročnih naložb, z jasno določenimi naložbenimi politikami, ki jih nadzira AZN. Nekateri skladi ponujajo zajamčen donos (zajamčeni skladi), drugi pa so bolj dinamični.
- **Kritje za bolezen ali nezgodo:** PDPZ ni nadomestilo za zdravstveno ali nezgodno zavarovanje. Ne krije stroškov zdravljenja, bolniških odsotnosti ali splošne invalidnosti, razen v smislu morebitnega kritja za trajno invalidnost, ki je specifično za nekatere sheme in se nanaša na zmožnost nadaljnjega dela in vplačevanja.
Primerjava z izbranimi državami EU: Različni modeli in pristopi k pokojninski varnosti
Pristopi k dodatnemu pokojninskemu varčevanju se med državami EU precej razlikujejo, kar je rezultat različnih zgodovinskih, demografskih in ekonomskih dejavnikov. Nekatere države imajo močno razvit drugi steber (obvezne ali polobvezne delodajalčeve sheme), druge pa se bolj zanašajo na individualno varčevanje. Oglejmo si nekaj primerov, da dobimo širšo sliko in umestimo slovenski model v širši evropski kontekst.
**Nizozemska** je odličen primer države z zelo močnim drugim stebrom, ki velja za enega najboljših pokojninskih sistemov na svetu. Večina delodajalcev ponuja pokojninske načrte, ki so pogosto obvezni za zaposlene v določenih panogah, določene s kolektivnimi pogodbami. Prispevki so visoki, pogosto deljeni med delodajalca (okoli 2/3) in zaposlenega (okoli 1/3) in se lahko gibljejo med 15 % in 25 % bruto plače. Nizozemski pokojninski sistem zagotavlja visoke nadomestke po upokojitvi, kar je predvsem posledica obsežnih prispevkov delodajalcev, dolgoročnega in konservativnega upravljanja sredstev ter visoke stopnje vključenosti. Davčne olajšave so precejšnje, tako za delodajalce kot za zaposlene, kar še dodatno spodbuja varčevanje in prispeva k finančni stabilnosti sistema.
**Danska**, podobno kot Nizozemska, slovi po robustnem pokojninskem sistemu, kjer ima drugi steber pomembno vlogo. Velika večina zaposlenih je vključenih v poklicne pokojninske sheme, ki so dogovorjene s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji. Prispevki so visoki, pogosto od 10 % do 17 % bruto plače, pri čemer delodajalec prispeva večino (npr. 2/3 prispevka). Sistem je zasnovan na kapitalizaciji, kar pomeni, da se sredstva nalagajo in plemenitijo v samostojnih pokojninskih skladih. V primerjavi s slovenskim sistemom, kjer so zgornje meje za neobdavčene prispevke določene v absolutnih zneskih, so na Danskem prispevki pogosto vezani na odstotek plače, kar pomeni, da so ugodnosti sorazmerne z višino dohodka in pravičnejše do zaposlenih z višjimi plačami.
**Nemčija** ima bolj raznolik sistem. Poleg javnega pokojninskega zavarovanja in individualnega varčevanja imajo podjetja različne možnosti za delodajalčeve pokojninske sheme (Betriebliche Altersvorsorge – bAV). Te so lahko v obliki direktnih obljub podjetja, pokojninskih skladov ali zavarovalnih pogodb. Delodajalci so zakonsko dolžni ponuditi možnost varčevanja in so pogosto zavezani prispevati določen del, če zaposleni prispeva sam (Entgeltumwandlung – pretvorba dela plače v pokojninske prispevke). Čeprav so prispevki delodajalcev v Nemčiji lahko nižji kot na Nizozemskem ali Danskem, so davčne olajšave privlačne in spodbujajo širšo uporabo teh shem. To kaže na prožnost, ki omogoča prilagoditev različnim poslovnim modelom in potrebam, vendar tudi na večjo kompleksnost sistema.
**Francija** ima bolj kompleksen pokojninski sistem z močnim javnim stebrom, dopolnjenim z obveznimi poklicnimi dopolnilnimi pokojninskimi sistemi za različne kategorije zaposlenih (npr. Agirc-Arrco). Ti sistemi delujejo na principu razdelilnega sistema, podobno kot javno pokojninsko zavarovanje, vendar zbirajo prispevke in izplačujejo pokojnine v okviru posameznih poklicnih skupnosti. V zadnjih letih se tudi v Franciji povečuje ozaveščenost o potrebi po dodatnem, kapitalizacijskem varčevanju, vključno z delodajalčevimi prispevki, vendar sistem ni tako močno osredotočen na individualne račune kot v drugih državah. Francija se sooča z izzivi dolgoročne vzdržnosti razdelilnega sistema in se vse bolj ozira po rešitvah, ki vključujejo kapitalizacijo in delodajalčeve spodbude, podobno kot v Sloveniji.
Zakaj se delodajalcem v Sloveniji splača vlagati v PDPZ? Celovita analiza koristi
Finančne spodbude so verjetno prva stvar, ki delodajalcem pride na misel, ko razmišljajo o vlaganju v PDPZ. Kot sem že omenila, so prispevki delodajalca oproščeni dohodnine in vseh prispevkov za socialno varnost do letne višine 2.817,76 EUR (za leto 2024), skladno z ZDoh-2. To pomeni, da delodajalec za vsak evro, ki ga vplača zaposlenemu, prihrani približno 38 % davkov in prispevkov, ki bi jih sicer plačal ob izplačilu v obliki plače. Za informativni izračun: če bi delodajalec želel zaposlenemu izplačati 100 EUR neto, bi ga to stalo približno 200 EUR bruto (odvisno od višine plače in vrste dela). Če pa teh 100 EUR vplača v PDPZ, ga to stane natanko 100 EUR. Razlika je očitna in finančno zelo pomembna, saj omogoča učinkovitejše razporejanje sredstev.
Poleg neposrednih finančnih koristi pa so tu še posredne, a nič manj pomembne prednosti. Podjetja, ki vlagajo v PDPZ za svoje zaposlene, izboljšajo svoj ugled kot privlačen delodajalec. V času pomanjkanja kakovostnega kadra in 'vojne za talente' je to izjemno pomembno za privabljanje in zadrževanje talentov. Zaposleni cenijo skrb delodajalca za njihovo prihodnost, kar povečuje zvestobo, motivacijo in angažiranost. Bolj motivirani in zvesti zaposleni pa pomenijo boljšo produktivnost in nižjo fluktuacijo, kar na koncu prihrani stroške iskanja in usposabljanja novih kadrov, ki so lahko za podjetje precej visoki (po nekaterih ocenah od 30 % do 150 % letne plače za vsakega zamenjanega zaposlenega).
Nenazadnje, skrb za dodatno pokojninsko varčevanje pripomore k splošni socialni stabilnosti zaposlenih, kar zmanjšuje stres in skrbi, povezane s finančno varnostjo v starosti. Zaposleni, ki se počutijo varne in cenjene, so srečnejši in bolj angažirani pri svojem delu, kar se odraža v boljšem delovnem vzdušju in močnejši korporativni kulturi. To je dolgoročna naložba v človeški kapital podjetja, ki se obrestuje na več ravneh. Delodajalec ne le izpolnjuje družbeno odgovornost in prispeva k blaginji skupnosti, temveč tudi gradi trdne temelje za prihodnji uspeh podjetja, saj ustvarja zvesto in produktivno delovno silo, ki je ključnega pomena za doseganje poslovnih ciljev. Z vidika dolgoročne strategije je investicija v PDPZ torej 'win-win' situacija tako za delodajalca kot za zaposlene.
Praktični primer: Podjetje Inovacija d.o.o. in njihova kolektivna shema v praksi
Predstavljajte si podjetje Inovacija d.o.o., srednje veliko podjetje z 80 zaposlenimi, ki se ukvarja z razvojem programske opreme. V podjetju so se pred nekaj leti odločili, da poleg konkurenčnih plač in drugih ugodnosti, svojim zaposlenim ponudijo tudi dodatno pokojninsko varčevanje. Zame, kot svetovalko, je bilo ključno, da podjetju predstavim vse prednosti in jih prepričam v dolgoročno investicijo v svoje ljudi, ob upoštevanju zakonodaje, kot je ZDPIZ-1.
Po analizi ponudb različnih izvajalcev (pokojninskih družb in zavarovalnic, nadzorovanih s strani AZN) so se odločili za kolektivno shemo pri eni izmed uglednih slovenskih pokojninskih družb, ki je ponujala ugodne pogoje in širok nabor naložbenih opcij. Dogovorili so se, da bo podjetje vsakemu zaposlenemu mesečno vplačevalo 50 EUR v PDPZ. Poleg tega so zaposlenim ponudili možnost, da k temu prispevku dodajo še svoj del, če želijo. Velika večina zaposlenih, zavedajoč se davčnih olajšav po ZDoh-2 tudi za lastne vplačane prispevke, se je odločila tudi za lastno vplačilo, povprečno še dodatnih 30 EUR mesečno.
Danes, po petih letih, Inovacija d.o.o. opaža zmanjšano fluktuacijo zaposlenih, predvsem pri ključnih kadrih, kar je bil eden izmed primarnih ciljev. Zaposleni so bolj motivirani in se počutijo bolj cenjene, saj vidijo, da podjetje skrbi za njihovo dolgoročno varnost. Raziskava zadovoljstva je pokazala, da je možnost dodatnega pokojninskega varčevanja ena izmed treh najpomembnejših ugodnosti, ki jih podjetje ponuja, kar je potrdilo smiselnost investicije. Strošek za podjetje je na letni ravni približno 48.000 EUR (80 zaposlenih × 50 EUR/mesec × 12 mesecev), kar pa je zaradi davčnih olajšav po ZDDPO-2 neto strošek precej nižji, saj si podjetje zmanjša davčno osnovo. Prihranek na prispevkih in dohodnini, ki bi jih plačali pri klasičnem dvigu plače, je ocenjen na približno 18.240 EUR (48.000 EUR × 38 % – informativni izračun, ki se lahko razlikuje glede na konkretno situacijo in veljavno zakonodajo). To pomeni, da je dejanski strošek podjetja za to ugodnost okoli 29.760 EUR, kar se jim večkrat povrne skozi večjo zvestobo, produktivnost in stabilnost delovne sile, kot tudi skozi izboljšan ugled na trgu dela.
Pogosto zastavljena vprašanja o dodatnem pokojninskem varčevanju (FAQ)
Moje priporočilo delodajalcem in zaposlenim: Skupaj gradimo varno prihodnost
Kot strokovnjakinja za zavarovanja in oseba, ki verjame v moč načrtovanja, vam toplo priporočam, da ne odlašate z razmislekom o dodatnem pokojninskem varčevanju. To ni le finančna odločitev, temveč strateška poteza za prihodnost. Delodajalcem svetujem, da se poglobijo v možnosti, ki jih ponujajo kolektivne pokojninske sheme, in jih preučijo v luči veljavne zakonodaje (ZDPIZ-1, ZDoh-2, ZPIZ-2). To ni le strošek, temveč strateška naložba v prihodnost vašega podjetja in vaših zaposlenih. Dolgoročne koristi, tako finančne kot kadrovske, so nedvomne in se kažejo v povečani motivaciji, zmanjšani fluktuaciji in boljšem ugledu podjetja.
Zaposlenim pa sporočam: izkoristite priložnosti, ki vam jih ponuja delodajalec. Vsak evro, ki ga vplačate v dodatno pokojninsko varčevanje (in še posebej vsak evro, ki ga prispeva vaš delodajalec), je evro, ki dela za vašo varno starost. Predvsem pa se informirajte! Razumeti morate, kako deluje vaš pokojninski načrt, kakšne pravice imate in kakšne so vaše možnosti. Vaša finančna prihodnost je preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Ne zanašajte se zgolj na javni pokojninski sistem; dopolnite ga s tretjim stebrom in si zagotovite dostojno življenje v starosti.
Verjemite mi, ni lepšega občutka, kot vedeti, da ste poskrbeli zase in za svoje najbližje. Ne glede na to, ali ste delodajalec, ki želi okrepiti svojo ekipo, ali zaposleni, ki išče načine za boljšo prihodnost, sem tu, da vam pomagam. Skupaj lahko poiščemo rešitve, ki bodo ustrezale vašim specifičnim potrebam in ciljem. Ne oklevajte, pišite mi ali me pokličite za brezplačno svetovanje. Skupaj lahko gradimo varno in stabilno prihodnost za vse.
Podjetje Brezskrbnost d.o.o. – vpliv PDPZ na fluktuacijo
- Brez ustreznega zavarovanja
- Podjetje, ki ni imelo kolektivne sheme PDPZ, je opazilo visoko fluktuacijo kadra. Mladi strokovnjaki so pogosto odhajali k podjetjem, ki so poleg konkurenčnih plač ponujala tudi ugodnosti, kot je dodatno pokojninsko varčevanje. Stroški iskanja in usposabljanja novih zaposlenih so bili visoki, morala ekipe pa nizka.
- Z ustreznim zavarovanjem
- Potem ko je podjetje uvedlo kolektivno shemo PDPZ z mesečnim prispevkom 70 EUR na zaposlenega, se je fluktuacija zmanjšala za 15 % v dveh letih. Zaposleni so izrazili večjo zadovoljstvo in zvestobo podjetju, saj so cenili skrb za njihovo prihodnost. Kljub začetnemu strošku se je investicija povrnila skozi prihranke pri stroških fluktuacije in povečani produktivnosti.
Primer je ilustrativen in povzet po tipičnih situacijah iz prakse. Kritja, izključitve in postopki se med zavarovalnicami razlikujejo.
Pogosta vprašanja
- Ali so prispevki delodajalca v PDPZ obvezni za vse zaposlene v Sloveniji?
- Ne, v Sloveniji prispevki delodajalca v PDPZ niso obvezni po zakonu (ZDPIZ-1), razen če tako določa panožna kolektivna pogodba ali interni akt podjetja. Vendar pa so močno priporočljivi zaradi davčnih ugodnosti in koristi za zaposlene.
- Kaj se zgodi z mojimi sredstvi v PDPZ, če zamenjam delodajalca?
- Vaša sredstva so shranjena na individualnem pokojninskem računu in so vaša lastnina. Ob zamenjavi delodajalca jih lahko prenesete k novemu delodajalcu (če ima sklenjeno shemo) ali jih pustite pri prvotnem upravljavcu, dokler ne izpolnite pogojev za izplačilo.
- Kakšne so davčne ugodnosti za zaposlene pri PDPZ?
- Lastni prispevki zaposlenega v PDPZ so prav tako deležni davčne olajšave – znižujejo davčno osnovo za dohodnino (ZDoh-2) do 5,844 % bruto plače, vendar ne več kot 2.817,76 EUR letno (za leto 2024). Prispevki delodajalca so do te meje neobdavčeni.
- Ali lahko samostojni podjetnik vplačuje v PDPZ prek svojega s.p.?
- Da, samostojni podjetnik lahko vplačuje v PDPZ in si s tem zmanjšuje davčno osnovo za dohodnino (ZDoh-2), podobno kot zaposleni. Njegov s.p. je v tem primeru obravnavan kot 'delodajalec', ki vplačuje prispevke zase, kar prinaša enake davčne ugodnosti.
- Kdaj lahko dostopam do zbranih sredstev v PDPZ?
- Sredstva so namenjena za izplačilo ob upokojitvi, kar v Sloveniji pomeni izpolnjevanje pogojev za starostno pokojnino (najmanj 58 let starosti in vsaj 10 let varčevanja v skladu z ZDPIZ-1). Predčasni dvigi so močno omejeni in obdavčeni.
- Kaj pomeni, da so sredstva v PDPZ varovana pred upniki?
- Vplačana sredstva v PDPZ so v skladu z ZDPIZ-1 zakonsko varovana pred posegi upnikov in jih ni mogoče rubežati. To pomeni, da so v primeru finančnih težav varčevalca ali delodajalca sredstva na individualnem pokojninskem računu varna.
- Ali lahko delodajalec kadar koli prekine vplačevanje v kolektivno shemo?
- Delodajalec lahko spremeni ali prekine vplačevanje v kolektivno shemo, vendar mora to storiti v skladu s pravili pokojninskega načrta in določili kolektivne pogodbe ali internega akta. Sredstva, ki so že vplačana, ostanejo last zaposlenih in se nadalje plemenitijo.
- Kakšna je razlika med javno in dodatno pokojnino?
- Javna pokojnina (prvi steber) je obvezna in se izplačuje iz ZPIZ-2 na podlagi solidarnosti med generacijami. Dodatna pokojnina (tretji steber, ZDPIZ-1) je prostovoljna, kapitalizacijska, in jo zaposleni (ali delodajalec zanj) vplačuje v pokojninski sklad za dopolnilno izplačilo ob upokojitvi.
- Ali lahko samostojni podjetnik vplačuje tudi prispevke za invalidnost in smrt (PDPZ)?
- PDPZ primarno krije starostno pokojnino, vendar nekateri načrti vključujejo tudi dodatna kritja za primer trajne invalidnosti ali izplačilo dedičem ob smrti. Vendar to ni nadomestilo za obvezno invalidsko in življenjsko zavarovanje, ampak dopolnilo.
Viri in reference
- Uradni list RS – Zakon o dodatnem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZDPIZ-1)
- Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Uradni list RS – Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Uradni list RS – Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
- Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) – Podatki o pokojninskih družbah in skladih
- OECD – Pensions Outlook, Analize pokojninskih sistemov
- Eurostat – Demografski podatki in statistike
Nadaljujte branje o tej temi
Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.
- Primer: Praktični nasveti

Kaj, če vas bolezen ali poškodba prisili v predčasno upokojitev?
- Primer: Praktični nasveti

Kolektivno ali individualno pokojninsko varčevanje?
- Primer: Praktični nasveti

Koliko bo znašala vaša pokojninska luknja vsak mesec?
- Primer: Praktični nasveti

S.P. in pokojnina: zakaj je zasebno varčevanje nujno
- Primer: Praktični nasveti

Stanovanje v najem kot pokojnina: kaj ostane po stroških
