Kaj se zgodi z vašim pokojninskim prihrankom, če umrete pred upokojitvijo?

Zakaj je ta tema pomembnejša, kot si mislite?

Kot Petra, ki se že 20 let ukvarjam z zavarovanji, sem videla marsikatero zgodbo. Velikokrat so to zgodbe o marljivih posameznikih, ki so leta in leta vestno varčevali za mirno jesen svojega življenja. A življenje, kot vemo, je nepredvidljivo. Včasih se zgodi, da ta jesen nikoli ne pride. Takrat se pojavi boleče in hkrati zelo praktično vprašanje: kaj se zgodi z vsem tistim denarjem, ki so ga privarčevali? Kdo ga dobi? Ali ostane v družini ali morda pristane v žepu države ali zavarovalnice?

Večina ljudi misli na pokojninske prihranke v kontekstu lastne prihodnosti – kolikšno rento bodo prejemali, ali bo dovolj za udobno življenje. Redko pa pomislimo na scenarij, ko nas ne bo več. In prav tukaj tiči ključna točka: če nimate urejenih določenih upravičencev, lahko to povzroči veliko stiske in zapletov za vaše najbližje. Namesto da bi vaši prihranki hitro in učinkovito prišli v prave roke, se lahko znajdejo v labirintu birokracije in dolgotrajnih dednih postopkov. Verjemite mi, takrat so družine že tako pod velikim stresom in zadnje, kar potrebujejo, so finančni in pravni zapleti. Zato je razumevanje teh mehanizmov ključno za finančno varnost vaše družine.

Razlika med individualnim in kolektivnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem

Preden se poglobimo v dedovanje, je pomembno razumeti, da obstajata dve glavni obliki dodatnega pokojninskega varčevanja, ki imata različna pravila glede ravnanja s sredstvi ob smrti zavarovanca. To sta individualno in kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Čeprav je cilj obeh enak – zagotoviti dodatno pokojnino – se mehanizmi, še posebej ob žalostnem dogodku, kot je smrt, lahko precej razlikujejo.

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je pogodba, ki jo sklenete vi osebno z zavarovalnico. Vi ste nosilec pogodbe, vi določate vplačila in vi izbirate morebitne upravičence. Pri tej obliki imate večjo fleksibilnost in nadzor nad sredstvi ter nad tem, kdo jih bo prejel v primeru vaše smrti. Pogoji so določeni v splošnih pogojih in specifikaciji vaše individualne police.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pa je običajno organizirano prek delodajalca. Delodajalec vplačuje premije za svoje zaposlene, ti pa postanejo člani pokojninskega sklada. Sredstva so zbrana v kolektivnem skladu, upravlja pa jih pokojninska družba. Pravila in pogoji dedovanja ali prenosa sredstev ob smrti so v tem primeru določeni s pravilniki pokojninskega sklada in zakonskimi določili, ki urejajo to področje (npr. Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju – ZDPZ). Ker je to kolektivna shema, je možnost individualnega določanja upravičencev lahko omejena ali pa poteka drugače kot pri individualnih pogodbah.

Upravičenci: vaša ključna odločitev

V zavarovalništvu je beseda 'upravičenec' izjemno pomembna, še posebej ko govorimo o življenjskih in dodatnih pokojninskih zavarovanjih. Upravičenec je oseba ali osebe, ki ste jih vi kot zavarovalec določili v zavarovalni pogodbi, da prejmejo zavarovalno vsoto (v tem primeru privarčevana sredstva) v primeru vaše smrti. To je vaša aktivna odločitev, s katero določite, komu želite prepustiti finančno varnost po svoji smrti.

Določitev upravičenca je pomembnejša, kot si morda predstavljate. V primeru vaše smrti se sredstva, ki so zbrana v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja in za katera ste določili upravičenca, izplačajo neposredno tej osebi ali osebam. To pomeni, da ta sredstva ne gredo v zapuščinsko maso, temveč se izplačajo zunaj dednega postopka. To je ogromna prednost, saj se tako izognemo dolgotrajnim in pogosto dragim dednim postopkom. Vašim bližnjim to zagotavlja hitrejši dostop do denarja v trenutku, ko ga morda najbolj potrebujejo.

Če upravičenci niso določeni ali so določeni neustrezno (npr. ime osebe, ki je že umrla), se zadeva zaplete. V tem primeru se sredstva štejejo za del vaše zapuščine in bodo razdeljena po pravilih dedovanja, kot jih določa Zakon o dedovanju. To pomeni sodišče, notarske stroške, čakalne dobe in pogosto precejšnje breme za preživele. Zato vedno poudarjam: redno preverjajte in posodabljajte določene upravičence. Življenje se spreminja – poroke, ločitve, rojstva otrok – in vaši upravičenci bi se morali spreminjati z njim.

Dedovanje pokojninskih prihrankov: Zakonodaja in praksa

Na tem področju je pomembno ločiti med splošnim dednim pravom in specifičnimi določili, ki veljajo za dodatno pokojninsko zavarovanje. Zakon o dedovanju (ZD) določa splošna pravila dedovanja po zakonu (dedni red) in po oporoki. Vendar pa imajo zavarovalne pogodbe, vključno z dodatnimi pokojninskimi zavarovanji, določene posebnosti, ki lahko to splošno pravilo preglasijo, če so bili upravičenci določeni.

Če ste v zavarovalni polici jasno določili upravičence (npr. 'moja žena Marija Novak, rojena 1.1.1970'), se bodo privarčevana sredstva izplačala neposredno njej. To izplačilo je zunaj dednega postopka in se ne šteje v zapuščino. To pomeni, da Marija Novak ne bo rabila čakati na zaključek dednega postopka, da bi prejela ta sredstva, in prav tako se ta sredstva ne bodo delila z drugimi dediči po zakonskem dednem redu, razen če ste tako določili ali če je temu namenjen del, ki ostane brez upravičenca. To je izjemno pomemben mehanizem za zaščito določenih oseb, ki jih želite posebej finančno zavarovati.

Kadar upravičenci niso določeni v pogodbi, so upravičenci v skladu s splošnimi pogoji zavarovalnic in Zakonom o dedovanju vaši zakoniti dediči. V tem primeru se sredstva dodajo zapuščinski masi in se delijo po dednem redu, ki je določen v Zakonu o dedovanju. To so najprej potomci in zakonec, nato starši in njihovi potomci, in tako naprej. Postopek izplačila je v tem primeru daljši, saj je vezan na pravnomočnost sklepa o dedovanju, kar lahko traja mesece ali celo leta. Prav tako so s tem povezani notarski stroški, ki zmanjšujejo neto znesek, ki ga prejmejo dediči.

Zakaj notarska overitev upravičencev ni potrebna, a jasnost je kraljica

Pogosto me stranke sprašujejo, ali morajo določitev upravičencev notarsko overiti. Moj odgovor je vedno enak: ne, ni potrebno. Določitev upravičencev za življenjska in pokojninska zavarovanja je veljavna, če je zapisana v zavarovalni pogodbi ali na posebnem obrazcu, ki ga izpolnite in podpišete ter posredujete zavarovalnici ali pokojninski družbi. Vaš podpis in datum sta običajno dovolj za potrditev vaše volje.

Kljub temu pa je ključna jasnost zapisa. Izjemno pomembno je, da so upravičenci določeni nedvoumno, z vsemi potrebnimi podatki, kot so ime, priimek, rojstni datum in davčna številka (če gre za fizično osebo) oziroma polno ime in matična številka (če gre za pravno osebo). Zakaj? Ker vsaka dvoumnost ali pomanjkljivost pri določitvi lahko povzroči težave pri izplačilu. Predstavljajte si, da zapišete samo 'moji otroci'. Če imate otroke iz več zakonov, se lahko pojavi vprašanje, ali mislite le na skupne otroke ali na vse. Če določite 'moj sosed Janez', pa v ulici živita dva Janeza, bo zavarovalnica imela težave pri identifikaciji. Zato je natančnost ključna. Vedno se prepričajte, da je določitev takšna, da je ne more razumeti nihče drugače, kot ste si zamislili.

Redno preverjanje in posodabljanje teh podatkov je prav tako bistveno. Ljudje se poročijo, ločijo, imajo otroke, včasih žal tudi umrejo. Če upravičenca niste posodobili in je ta medtem umrl, sredstva ne bodo mogla biti izplačana tej osebi. V takem primeru bi se izplačilo izvršilo po dednem redu, kar bi pomenilo, da vaša prvotna volja ni bila upoštevana, vaši bližnji pa bi se ponovno znašli v zapletih dednega postopka. Zato svetujem, da ob vsaki pomembni življenjski spremembi preverite in po potrebi posodobite svoje določene upravičence.

Pravni okvir: ZZVZZ, ZPIZ-2, ZZavar-1 in ZDPZ

Za razumevanje usode pokojninskih prihrankov po smrti moramo pogledati v nekaj ključnih zakonodajnih aktov, ki urejajo zavarovalništvo in pokojnine v Sloveniji. To so predvsem Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), Zakon o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPZ) in Zakon o varstvenem dodatku (ZZVZZ), čeprav je slednji manj neposredno vezan na sam proces dedovanja privarčevanega kapitala.

ZZavar-1 določa splošna pravila za delovanje zavarovalnic in zavarovalnih pogodb, vključno s pravili za določanje in izplačevanje upravičencev pri življenjskih zavarovanjih, kamor v širšem smislu sodijo tudi nekateri elementi dodatnega pokojninskega zavarovanja. ZPIZ-2 pa ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – torej tisto državno pokojnino, ki jo prejemamo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Sredstva, vplačana v obvezni sistem, niso predmet dedovanja v klasičnem smislu. Preživeli družinski člani (zakonec, otroci) lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine pod določenimi pogoji, ki jih določa ZPIZ-2, ne pa do izplačila celotnih privarčevanih sredstev.

Za dodatno pokojninsko varčevanje je ključen ZDPZ. Ta zakon ureja delovanje pokojninskih družb in skladov ter določa pravila za dodatno pokojninsko zavarovanje, tako individualno kot kolektivno. Določa tudi, kako se ravna s sredstvi v primeru smrti zavarovanca. Običajno zakon določa, da so sredstva, zbrana v skladu, izplačljiva določenim upravičencem ali dedičem. Zelo pomembno je vedeti, da se pogoji posamezne zavarovalnice ali pokojninskega sklada ne smejo razlikovati od zakona in morajo biti z njim v skladu. Vendar pa lahko znotraj zakonskih okvirov določajo podrobnejše postopke izplačil, oblike izplačil (npr. enkratno izplačilo ali renta) in pogoje za določitev upravičencev.

Kaj je krito in kaj ni krito: praktični seznam

Da bo slika jasnejša, sem vam pripravila kratek pregled, kaj je običajno krito in kaj ni krito v primeru smrti zavarovanca pred upokojitvijo, ko govorimo o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Vedno pa poudarjam: to so splošna pravila, vaša konkretna pogodba pa lahko vsebuje specifične določbe, zato jo morate vedno natančno prebrati.

Krito (izplačljivo upravičencem/dedičem):

- Vsa privarčevana sredstva: Vsa vplačana sredstva, skupaj z donosi in morebitnimi pripisanimi dobički, ki so se nabrala do dneva smrti, so načeloma predmet izplačila. To je osnovni namen dodatnega pokojninskega zavarovanja – zgraditi kapitalski sklad.

- Morebitna dodatna zavarovalna vsota za primer smrti: Nekatere police dodatnega pokojninskega zavarovanja vključujejo tudi komponento življenjskega zavarovanja za primer smrti. To pomeni, da se ob smrti izplača določena, vnaprej dogovorjena vsota, ki je lahko višja od privarčevanih sredstev. To je še posebej pomembno za finančno varnost družine v začetnih letih varčevanja, ko privarčevana sredstva še niso visoka.

Ni krito (ni izplačljivo v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja):

- Sredstva iz obveznega pokojninskega zavarovanja (ZPIZ): Kot sem že omenila, sredstva, ki jih vplačujete v obvezni pokojninski sistem, niso predmet dedovanja ali izplačila v obliki enkratne vsote. Družinski člani lahko pod določenimi pogoji pridobijo pravico do družinske pokojnine, a to je ločen proces, ki ni vezan na vaš kapitalski račun. V praksi to pomeni, da ZPIZ ne izplačuje 'privarčevanih' zneskov, temveč določi družinsko pokojnino, če so izpolnjeni pogoji.

- Premije, ki niso bile vplačane: Zavarovalnica izplača le tista sredstva, ki so bila dejansko vplačana, skupaj z donosi. Če so bila vplačila prekinjena, se bo izplačalo le tisto, kar je bilo vplačano do prekinitve. Pomembno je razumeti, da zavarovanje krije le tisto, za kar ste plačevali premije.

- Davčne olajšave: Davčne olajšave, ki ste jih uveljavljali med življenjem za vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje, se ob vaši smrti ne prenesejo na upravičence kot dodatna sredstva. Olajšave so bile vaša ugodnost med varčevanjem.

Praktični primer: Zgodba Janeza in dveh scenarijev

Predstavljajte si Janeza, 45-letnega delavca v tovarni, ki je vestno varčeval v dodatno pokojninsko zavarovanje že 15 let. Vsak mesec je vplačal 100 evrov, delno sam, delno pa je prispeval njegov delodajalec. V 15 letih je tako na njegovem računu privarčeval 18.000 evrov, skupaj z donosi pa se je znesek povzpel na informativnih 22.000 evrov. Janez je žal umrl v prometni nesreči, ne da bi dočakal upokojitev. Pustil je za sabo ženo Ano in dva mladoletna otroka.

Scenarij 1: Janez je določil Ano kot upravičenko. Ker je bil Janez preudaren, je ob sklenitvi police jasno določil svojo ženo Ano za edino upravičenko. Zavarovalnica je po prejemu dokazila o smrti in izpolnjene vloge za izplačilo sredstev, ki jo je podala Ana, preverila vse podatke. V roku nekaj tednov (običajno 15 do 30 dni po prejemu celotne dokumentacije) je Ani izplačala celotnih 22.000 evrov. Ta sredstva so Ani pomagala premostiti začetno finančno stisko po izgubi moža in pokriti nekatere nujne stroške, saj je do družinske pokojnine ZPIZ potrebovala nekaj časa, prav tako pa dedovanje drugega premoženja še ni bilo zaključeno. Izplačilo je potekalo hitro in brez zapletov, brez notarskih stroškov in čakanja na dedni sklep.

Scenarij 2: Janez ni določil upravičenca. V tem primeru so se privarčevana sredstva v višini 22.000 evrov štela za del Janezove zapuščine. Ana in otroka so morali počakati na dedni postopek. Po potrditvi dednega reda na sodišču, ki je trajalo pol leta, so se sredstva razdelila med Ano in otroka po zakonskem dednem redu. Ana je prejela polovico, vsak otrok pa četrtino. Poleg dolgotrajnosti postopka so morali kriti tudi notarske stroške in sodne takse, ki so skupaj znašale informativnih 500 evrov. To je zmanjšalo končni znesek, ki ga je prejela družina, in povzročilo dodatno finančno in čustveno obremenitev v težkem obdobju.

Posodobitev podatkov in sprememba upravičencev: Vaša odgovornost

Življenje je nenehna sprememba. Danes ste samski, jutri poročeni, čez nekaj let imate otroke, morda se ločite ali pa se življenje obrne v povsem nepričakovano smer. Vse te življenjske prelomnice bi morale sprožiti alarm, da preverite svoje zavarovalne pogodbe, še posebej tiste, ki se tičejo vaše bodoče pokojnine in s tem tudi zaščite vaših najbližjih. Zavarovalnica ali pokojninska družba ne more vedeti za vaše osebne okoliščine, zato je odgovornost za posodobitev podatkov in upravičencev izključno na vas.

Predstavljajte si, da ste pred 10 leti kot upravičenca določili svojega takratnega partnerja, s katerim pa že leta niste več skupaj. Če upravičenca niste posodobili in se vam kaj zgodi, bodo sredstva izplačana tej osebi, ne pa vaši sedanji družini. To je seveda neželeno in lahko povzroči veliko razburjenja in nepoštenosti. Zato vam svetujem, da vsaj enkrat letno ali pa ob vsaki pomembni življenjski spremembi (poroka, ločitev, rojstvo otroka, smrt bližnjega) preverite svoje zavarovalne police in določene upravičence. To je preprost postopek – običajno je dovolj izpolnitev kratkega obrazca, ki ga dobite pri svoji zavarovalnici ali pokojninski družbi, in vaš podpis.

Ne pozabite tudi na t. i. sekundarne ali nadomestne upravičence. To so osebe, ki bi prejele sredstva, če bi primarno določeni upravičenec umrl pred vami. To dodatno poveča varnost in zagotavlja, da bodo vaša sredstva vedno prišla v prave roke. Moj nasvet: označite si v koledarju vsako leto datum, ko preverite vse svoje zavarovalne police. Vzelo vam bo le nekaj minut, a lahko prepreči veliko težav in stiske vašim najbližjim.

Davek na dediščine in darila: Ali se plača tudi na pokojninske prihranke?

Ko govorimo o izplačilih v primeru smrti, se vedno pojavi tudi vprašanje davka. V Sloveniji se dedovanje in darila obdavčujejo po Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD). Stopnja davka je odvisna od dednega reda in vrednosti premoženja.

Kdo je oproščen davka? Prvi dedni red (zakonec, izvenzakonski partner, otroci, posvojenci, starši in posvojitelji) je v celoti oproščen plačila davka na dediščine in darila. To je pomembna informacija, saj v večini primerov prav ti posamezniki postanejo upravičenci ali dediči pokojninskih prihrankov. To pomeni, da če so vaša žena, mož ali otroci določeni kot upravičenci ali če so dediči v prvem dednem redu, ne bodo plačali davka na izplačana sredstva iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Kaj pa drugi dedni red in naprej? Za dediče drugega dednega reda (npr. bratje, sestre, stari starši) in naprej so določene določene davčne stopnje, ki se gibljejo od informativnih 5 % do 14 %, odvisno od višine dediščine. Pomembno je vedeti, da se davčna osnova za izračun davka na dediščine in darila zmanjša za vrednost dolgov in bremen, ki so povezani z dediščino, ter za določene zneske oprostitve. Vsekakor je pri določanju upravičencev in načrtovanju dedovanja priporočljivo upoštevati tudi davčni vidik, da se izognete neprijetnim presenečenjem za vaše najbližje. Za kompleksnejše situacije vedno svetujem posvet z davčnim svetovalcem.

Zavarovanje za primer smrti znotraj dodatnega pokojninskega zavarovanja

Pomembno je, da se zavedate, da nekateri produkti dodatnega pokojninskega zavarovanja ponujajo tudi možnost vključitve dodatnega zavarovanja za primer smrti. To je funkcija, ki jo pogosto spregledamo, a je lahko izjemno pomembna, še posebej v začetnih letih varčevanja, ko privarčevana sredstva še niso dosegla visoke vrednosti.

Kaj to pomeni v praksi? Če vključite to komponento, se ob vaši smrti poleg privarčevanih sredstev izplača še dodatna zavarovalna vsota, ki ste jo določili v pogodbi. Na primer, če imate na računu informativnih 10.000 evrov privarčevanih sredstev in ste imeli vključeno dodatno zavarovanje za primer smrti v višini informativnih 50.000 evrov, bodo vaši upravičenci prejeli skupaj informativnih 60.000 evrov. To je lahko ključna finančna injekcija za družino v primeru izgube glavnega hranitelja, saj zagotavlja bistveno več sredstev kot zgolj privarčevana vsota.

Ta dodatek je še posebej smiseln za mlajše varčevalce ali tiste z družinskimi obveznostmi, ki šele začenjajo graditi svoj pokojninski fond. Omogoča jim, da kljub temu, da še niso zbrali visoke vsote za pokojnino, vseeno poskrbijo za zadostno finančno varnost svojih bližnjih. Cena takega dodatnega zavarovanja je običajno sorazmerno nizka in se odšteje od vaših vplačanih premij ali pa je obračunana posebej. Vedno preverite, ali vaša obstoječa pogodba vključuje to možnost, in razmislite o njeni dodaji, če še ni vključena. Za to sem vam na voljo, da skupaj pregledamo vašo situacijo.

Moj nasvet za varno prihodnost

Kot strokovnjakinja z 20-letnimi izkušnjami vam lahko povem, da je najboljši pristop k varčevanju in zavarovanju proaktiven. Ne čakajte, da se zgodi najslabše. Ne mislite, da se to dogaja le drugim. Življenje je nepredvidljivo in vaša odgovornost je, da poskrbite za svoje najbližje, ne glede na to, kaj prinese prihodnost.

Moj najpomembnejši nasvet je, da se ne zanašate le na domneve. Preverite svoje zavarovalne police in pravila svojega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poglejte, kdo so določeni upravičenci. So ti podatki še vedno aktualni? Ali ustrezajo vaši trenutni življenjski situaciji in željam? Če niste prepričani, kje in kako preveriti, vam z veseljem pomagam. Ne dovolite, da bi vaši bližnji poleg žalosti ob izgubi morali prenašati še breme zapletenih postopkov in finančne negotovosti.

Vzemite si čas. Sedite za mizo, preglejte dokumentacijo. Če imate vprašanja ali niste prepričani, kako določiti upravičence, kako posodobiti podatke ali kako izbrati pravo zavarovalno kritje, sem tu za vas. Pokličite me ali mi pošljite sporočilo. Skupaj lahko pregledamo vašo situacijo in zagotovimo, da so vaši prihranki in vaša družina maksimalno zaščiteni, tudi ko vas ne bo več.

Pogosta vprašanja

Kdo so upravičenci pri dodatnem pokojninskem zavarovanju?

Upravičenci so osebe, ki jih vi določite v zavarovalni pogodbi. Prejmejo privarčevana sredstva ob vaši smrti, neposredno in zunaj dednega postopka. Lahko so to družinski člani, prijatelji ali celo pravne osebe.

Kaj se zgodi, če upravičenca ne določim?

Če upravičenci niso določeni, se vaša privarčevana sredstva štejejo za del vaše zapuščine. Razdelijo se po zakonskem dednem redu, kar lahko pomeni dolgotrajen in stroškovno obremenjujoč dedni postopek za vaše dediče.

Ali moram upravičence notarsko overiti?

Ne, notarska overitev ni potrebna. Dovolj je, da so upravičenci jasno in nedvoumno določeni v zavarovalni pogodbi ali na posebnem obrazcu, ki ga podpišete in posredujete zavarovalnici.

Ali so pokojninski prihranki obdavčeni ob dedovanju?

Dediči prvega dednega reda (zakonec, otroci, starši) so oproščeni plačila davka na dediščine in darila. Za dediče drugega in nadaljnjih dednih redov pa se davek obračuna po veljavni zakonodaji.

Kako pogosto naj preverjam svoje določene upravičence?

Priporočam, da preverite in po potrebi posodobite svoje določene upravičence vsaj enkrat letno ali ob vsaki večji življenjski spremembi, kot so poroka, ločitev, rojstvo otroka ali smrt bližnjega.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Uradni list RS – Zakon o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZZPDZ)
• Uradni list RS – Zakon o dedovanju (ZD)
• Uradni list RS – Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD)

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Zajamčeni donos ali drseča življenjska strategija: kaj izbrati glede na starost

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Doživljenjska renta: mesečni priliv, dokler živite

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kaj se zgodi, če nehate vplačevati v pokojninski načrt

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kaj, če vas bolezen ali poškodba prisili v predčasno upokojitev?

• 
  Primer: Praktični nasveti

  Kako zaščititi pokojninske prihranke pred inflacijo