PDPZ vs. PEPS: Kateri produkt je finančno ugodnejši za vašo pokojnino?

Uvod v pokojninsko varčevanje: PDPZ in PEPS na dlani

Živimo v času, ko se zavedamo, da državna pokojnina verjetno ne bo zadostovala za ohranjanje želenega življenjskega standarda v starosti. Zato je razmislek o dodatnem pokojninskem varčevanju danes pomembnejši kot kdaj koli prej. V Sloveniji imamo že uveljavljen sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ), ki ga ureja Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS) in vpliva na splošno zakonodajo, kot je recimo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede pogojev izplačevanja. Po drugi strani pa se v Evropi razvija nov, panevropski sistem – individualni pokojninski produkt (PEPS), ki ga je uvedla uredba Evropskega parlamenta in Sveta in je namenjen predvsem spodbujanju dolgoročnega varčevanja na enotnem evropskem trgu.

Oba produkta sta zasnovana z istim ciljem: zagotoviti vam finančno varnost v pokoju. Vendar pa se razlikujeta v strukturi, stroških, davčni obravnavi in predvsem v prožnosti. Moja naloga je, da vam pomagam razumeti te razlike, da boste lahko sprejeli informirano odločitev, katera pot je za vas optimalna. Ne gre zgolj za izbiro produkta, temveč za dolgoročno strateško odločitev, ki bo vplivala na kakovost vašega življenja v prihodnosti. Zato se bomo poglobili v analizo, ki presega zgolj splošne opise.

Slovenski PDPZ: Prednosti in posebnosti domačega sistema

Slovenski PDPZ je že vrsto let osrednji steber dodatnega pokojninskega varčevanja. Njegova glavna prednost, ki jo vedno poudarjam, je davčna olajšava. Prispevki, ki jih vplačate v PDPZ (bodisi kot posameznik bodisi preko delodajalca), so namreč davčno priznani. To pomeni, da si lahko vsako leto zmanjšate davčno osnovo za dohodek in s tem plačate manj dohodnine. Trenutno je višina te olajšave omejena na 5,844 % bruto letne plače posameznika oziroma do 2.819,09 EUR letno (podatki iz leta 2024), kar je pomemben finančni spodbujevalec, urejen z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2). V praksi to pomeni, da vam država subvencionira del vašega varčevanja, kar je redka priložnost za povečanje donosov že v začetni fazi.

Regulacija PDPZ je v celoti v rokah slovenskih institucij, predvsem Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). To zagotavlja določeno stopnjo poznane varnosti in stabilnosti, saj so pravila jasna in prilagojena našemu pravnemu in gospodarskemu okolju. Ponudniki PDPZ so slovenske zavarovalnice in pokojninske družbe, ki so pod stalnim nadzorom. Pri izbiri PDPZ lahko izbirate med različnimi naložbenimi politikami, od zajamčenih donosov do bolj tveganih, a potencialno donosnejših naložbenih skladov. Pomembno je vedeti, da se pogoji posameznih zavarovalnic lahko razlikujejo, zato ni enega 'najboljšega' PDPZ, ampak je treba izbrati tistega, ki najbolj ustreza vašim pričakovanjem in toleranci do tveganja. Recimo, nekateri produkti ponujajo zajamčeno obrestno mero za del sredstev, drugi pa so popolnoma vezani na gibanje kapitalskih trgov.

Evropski PEPS: Fleksibilnost in mobilnost za sodobne varčevalce

PEPS, panevropski individualni pokojninski produkt, je bil zasnovan z mislijo na sodobnega evropskega državljana, ki se giblje po državah članicah EU. Njegova ključna prednost je prenosljivost. Če se preselite iz Slovenije v drugo državo EU, lahko svoj PEPS račun ohranite in vanj vplačujete naprej, kar je velika prednost v primerjavi s PDPZ, ki je vezan na slovensko davčno okolje. To mobilnost zagotavlja Uredba (EU) 2019/1238, ki določa enotna pravila za PEPS na ravni celotne Unije. To pomeni, da so osnovni pogoji in standardi enaki povsod, kar poenostavlja razumevanje in primerjavo produktov.

Transparentnost stroškov je še ena pomembna značilnost PEPS-a. Ponudniki so dolžni jasno in primerljivo predstaviti vse stroške, kar vam omogoča lažjo odločitev. Pri PEPS-u je v ospredju tudi t.i. 'privzeta naložbena možnost', ki je zasnovana na načelu 'življenjskega cikla', kar pomeni, da se naložbena strategija samodejno prilagaja vaši starosti – bolj tvegana v mladosti in bolj konzervativna pred upokojitvijo. Čeprav PEPS prinaša večjo prožnost pri gibanju po EU, pa je davčna obravnava odvisna od posamezne države članice. V Sloveniji trenutno PEPS nima enakih davčnih olajšav kot PDPZ, kar je pomemben dejavnik pri odločanju, saj se njegova regulacija pri nas še razvija. To ne pomeni, da je PEPS slaba izbira, ampak da je treba biti pozoren na trenutno davčno situacijo v državi prebivanja.

Struktura stroškov: Kje se skriva razlika?

Stroški so tisti, ki lahko na dolgi rok močno vplivajo na končni donos vašega pokojninskega varčevanja. Pri PDPZ in PEPS se srečujemo z različnimi vrstami stroškov. Najprej so tu vstopni stroški, ki jih nekateri ponudniki zaračunajo ob začetku varčevanja ali ob vsakem vplačilu. Ti so lahko fiksni znesek ali odstotek od vplačanega zneska. Na primer, pri nekaterih PDPZ produktih lahko vstopni stroški znašajo med 0 % in 5 % od vplačila, odvisno od zavarovalnice in višine vplačil. Pri PEPS-u so zaradi regulacije vstopni stroški pogosto omejeni ali pa jih sploh ni, kar je velika prednost.

Nadalje so tu upravljavski stroški, ki so verjetno najpomembnejši. Ti se običajno zaračunavajo letno kot odstotek od zbranih sredstev in pokrivajo stroške upravljanja portfelja, administracije in nadzora. Pri PDPZ lahko letni upravljavski stroški znašajo med 0,5 % in 2 % letno. Pri PEPS-u pa je zgornja meja upravljavskih stroškov regulirana na 1 % letno od zbranega kapitala za privzeto naložbeno možnost, kar je izjemno ugodno. To je ključen podatek, saj se ti stroški na dolgi rok, skozi desetletja varčevanja, kopičijo in lahko pomembno zmanjšajo končno vsoto. Nazadnje imamo izstopne stroške, ki se lahko pojavijo ob prekinitvi varčevanja ali predčasnem dvigu sredstev. Pri PDPZ so pogoji za izplačilo in morebitni stroški jasno določeni v splošnih pogojih posamezne zavarovalnice. PEPS pa poudarja preglednost tudi na tem področju, čeprav je treba preveriti specifične pogoje posameznih ponudnikov.

Potencialni donosi: Kam se bo denar resnično naložil?

Ko govorimo o donosih, se pogosto osredotočamo zgolj na obljubljene številke, a pomembno je razumeti, da je donos vedno povezan z naložbeno politiko in stopnjo tveganja. Pri PDPZ lahko izbirate med različnimi skladi: od zajamčenih skladov, ki ponujajo nizke, a zagotovljene donose (npr. 1-2 % letno v trenutnih razmerah), do bolj dinamičnih, delniških skladov, ki lahko prinesejo višje donose (npr. 5-7 % letno v povprečju na dolgi rok), a so tudi bolj izpostavljeni tržnim nihanjem. Izbira je odvisna od vaše tolerance do tveganja in časa, ki vam je še na voljo do upokojitve.

PEPS ponuja do pet različnih naložbenih možnosti, vključno z 'privzeto naložbeno možnostjo', ki je usmerjena v življenjski cikel. To pomeni, da se naložbe samodejno prilagajajo, ko se starate, zmanjšujejo tveganje, ko se bližate upokojitvi. Druge možnosti vključujejo bolj ali manj tvegane strategije. Pomembno je poudariti, da preteklost ni garancija za prihodnost, kar velja za obe vrsti produktov. Potencialni donosi so zgolj ocene, ki temeljijo na preteklih rezultatih in pričakovanjih. Pri primerjavi donosov je ključnega pomena, da stroške odštejemo od bruto donosa. Produkt z visokim bruto donosom, a tudi visokimi stroški, je lahko na koncu manj donosen kot produkt z nižjim bruto donosom in nizkimi stroški.

Kaj je krito in kaj ni krito?

Tako PDPZ kot PEPS sta namenjena dolgoročnemu varčevanju za pokojnino, vendar se njune 'kritje' nanaša predvsem na naložbe in način izplačevanja. Pri obeh produktih so krite naložbe, ki so skladne z določeno naložbeno politiko sklada. To pomeni, da so vaša vplačila investirana v različne finančne instrumente, kot so delnice, obveznice, nepremičnine, in so zaščitena z regulativnimi določbami, ki zahtevajo diverzifikacijo in določene varnostne mehanizme. V primeru finančnih pretresov so sredstva, vplačana v zavarovalnice, zaščitena do določene višine s Skladom za jamstvo terjatev iz zavarovanja, podobno kot so bančni depoziti s strani Banke Slovenije, vendar je pomembno razumeti, da to ne pomeni jamstva za donosnost, temveč za ohranitev vplačanih sredstev do določene mere. Torej, krito je upravljanje sredstev v skladu z določeno strategijo in regulacijo, cilj je, da sredstva rastejo.

Kaj pa ni krito? Ključno je razumeti, da v obeh primerih ni zajamčenih donosov, razen v redkih primerih zajamčenih skladov, ki pa ponujajo zelo nizke donose. To pomeni, da lahko vrednost vaših naložb niha in, čeprav je dolgoročna perspektiva pozitivna, kratkoročno lahko pride do padcev. Prav tako ni krito neomejeno izplačilo sredstev, ko se vam zljubi. Oba produkta sta namenjena pokojninskemu varčevanju, kar pomeni, da so sredstva praviloma dostopna šele ob upokojitvi, pod določenimi pogoji, določenimi z ZPIZ-2 za PDPZ ali z Uredbo za PEPS. Predčasni dvigi so pogosto povezani s stroški ali davčnimi posledicami. Pomembno je tudi, da noben produkt ne krije tveganja, da boste v pokoju imeli nezadostna sredstva, če ste premalo vplačevali ali če so bili donosi nižji od pričakovanih. To je tveganje, ki ga prevzemate sami in ga je mogoče zmanjšati z ustreznim planiranjem in morebitnimi dodatnimi varčevalnimi produkti.

Davčna obravnava: Ključni dejavnik za končni rezultat

Davčna obravnava je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri odločanju med PDPZ in PEPS, še posebej v Sloveniji. Kot sem že omenila, so vplačila v PDPZ v Sloveniji davčno ugodna. Lahko si uveljavljate davčno olajšavo, kar pomeni, da vam država vrne del vplačanih sredstev skozi zmanjšanje davčne osnove. To ne vpliva le na vaše letno dohodnino, ampak tudi poveča efektivni donos vašega varčevanja. Denimo, če vplačate 1.000 EUR letno in ste v višjem dohodninskem razredu, lahko dejansko 'prihranite' 250 EUR (informativni primer ob 25% stopnji dohodnine), kar pomeni, da je vaša naložba dejansko 1.000 EUR, a vas stane samo 750 EUR. Ko pride do izplačila, so izplačila iz PDPZ prav tako ugodna – pokojninska renta je obdavčena, vendar po nižjih stopnjah kot npr. dohodnina od plače, pod pogojem, da gre za rentno izplačilo po določeni starosti, določeni v ZPIZ-2. Če pa se sredstva dvignejo v enkratnem znesku, je obdavčitev višja.

Pri PEPS-u je situacija drugačna. Čeprav je PEPS panevropski produkt, so davčne olajšave in obdavčitev izplačil v pristojnosti posameznih držav članic. V Sloveniji trenutno PEPS ne uživa enakih davčnih olajšav kot PDPZ pri vplačilih. To je pomembna slabost, saj to pomeni, da za vplačana sredstva ne prejmete davčnega bonusa. Ob izplačilu pa je obdavčitev odvisna od takratne zakonodaje in načina izplačila. To pomeni, da če se odločite za PEPS, morate biti pozorni na davčne predpise države, v kateri živite in v kateri boste sredstva izplačevali. Čeprav je PEPS zasnovan za mobilnost, je davčni aspekt še vedno pogosto vezan na nacionalne sisteme, kar je treba upoštevati pri dolgoročnem planiranju. Davčna obravnava je dinamična in se lahko spreminja, zato je nujno, da se pred odločitvijo posvetujete s strokovnjakom o trenutnih davčnih pravilih.

Praktični primer: Ana in Boris pred pomembno odločitvijo

Predstavljajmo si Ano in Borisa. Ana je 40-letna podjetnica, ki dela in živi v Sloveniji. Želi si dodatno pokojninsko varčevanje, saj je samozaposlena in ne more računati na visoko državno pokojnino. Njen letni bruto dohodek je 30.000 EUR. Razmišlja, da bi mesečno vplačala 150 EUR v pokojninsko varčevanje, kar znese 1.800 EUR letno. Če se odloči za PDPZ, si lahko uveljavi davčno olajšavo do 5,844 % bruto letne plače (približno 1.750 EUR v njenem primeru), kar pomeni, da bi si lahko od teh 1.800 EUR uveljavljala celotno vplačilo kot davčno olajšavo. Pri efektivni davčni stopnji, recimo 20%, bi to pomenilo prihranek 360 EUR dohodnine letno. Ta prihranek bi efektivno znižal njene stroške varčevanja na 1.440 EUR letno, hkrati pa bi imela vplačanih 1.800 EUR.

Boris pa je 35-letni programer, ki pogosto menja delovna okolja in razmišlja o selitvi v Nemčijo ali na Irsko v naslednjih nekaj letih. Njegovo varčevanje je prav tako 150 EUR mesečno. Zanj bi bil PEPS privlačnejši zaradi mobilnosti. Čeprav v Sloveniji trenutno ne bi imel davčnih olajšav pri vplačilih v PEPS, bi imel možnost, da svoj produkt brez težav prenese v drugo državo EU. Pomembna je tudi regulacija stroškov pri PEPS-u, ki so omejeni na 1% letno za privzeto naložbeno možnost. Če bi torej Ana na koncu varčevala 25 let in imela povprečen letni donos 4% (po stroških in davčnih olajšavah), bi imela v pokoju precej višjo vsoto kot Boris, ki bi imel enake bruto donose, a ne bi užival davčnih olajšav. To kaže, kako ključna je davčna obravnava in individualne okoliščine.

Analiza tveganj: Kaj moramo upoštevati?

Nobena naložba ni brez tveganj in pokojninsko varčevanje ni izjema. Pri PDPZ se srečujemo predvsem z naložbenim tveganjem, ki je odvisno od izbranega sklada. Če se odločite za dinamičen sklad, ki večinoma investira v delnice, ste izpostavljeni tržnim nihanjem. Čeprav so dolgoročni donosi običajno višji, lahko pride do obdobij z negativnimi donosi. Vedno pa obstaja tudi tveganje ponudnika – čeprav so zavarovalnice pod nadzorom AZN, lahko pride do poslovalnih tveganj, a so ta bistveno zmanjšana z regulacijo in jamstvenim skladom. Prav tako je pomembno inflacijsko tveganje. Če donosi vašega varčevanja ne prekašajo inflacije, se realna vrednost vaših prihrankov zmanjšuje. Davčno tveganje se nanaša na morebitne spremembe davčne zakonodaje, ki bi lahko vplivale na ugodnosti PDPZ v prihodnosti.

Pri PEPS-u so tveganja podobna, vendar se dodaja element zakonodajnega tveganja v različnih državah članicah, predvsem glede davčne obravnave. Čeprav je regulacija PEPS-a standardizirana na ravni EU, se lahko nacionalne izvedbe razlikujejo, kar lahko povzroči negotovost. Tveganje spremembe valute ni tako izrazito, saj govorimo o EUR območju, vendar lahko obstajajo manjše razlike. Pomembno je tudi tveganje likvidnosti – sredstva so namenjena dolgoročnemu varčevanju, kar pomeni, da jih ne morete preprosto dvigniti predčasno brez morebitnih stroškov ali davčnih posledic. Pri obeh produktih je ključna diverzifikacija – razpršitev naložb med različne instrumente in regije, da se zmanjša skupno tveganje.

Odločanje: Individualne potrebe in toleranca do tveganja

Kot ste videli, izbira med PDPZ in PEPS ni enostavna in univerzalnega odgovora ni. Odločitev mora temeljiti na vaših individualnih potrebah, življenjskih okoliščinah in toleranci do tveganja. Če ste stabilno zaposleni v Sloveniji in ne pričakujete selitve v tujino, je PDPZ verjetno finančno ugodnejša izbira zaradi davčnih olajšav. Te olajšave lahko dolgoročno pomembno povečajo vaš končni pokojninski kapital. Prav tako je PDPZ že uveljavljen in poznan sistem, kar prinaša določeno udobje in varnost. Pomembno je preučiti ponudbe različnih zavarovalnic, saj se stroški in naložbene politike lahko razlikujejo, kljub temu, da gre za isti tip produkta.

Če pa ste mobilni, razmišljate o delu v tujini ali želite večjo prožnost in preglednost, bi bil PEPS morda boljša izbira. Njegova prenosljivost in transparentnost stroškov sta veliki prednosti, čeprav je treba upoštevati morebitno pomanjkanje davčnih olajšav v Sloveniji. Prav tako je PEPS primeren za tiste, ki želijo enostavnejšo naložbeno rešitev, kot je privzeta naložbena možnost s samodejnim prilagajanjem. Na koncu je ključnega pomena, da se ne odločite na podlagi ene same informacije, temveč celovito ovrednotite vse dejavnike, vključno z vašim starostjo, želenim obdobjem varčevanja, pričakovanim pokojninskim prihodkom in seveda, vašo osebno toleranco do tveganja. Včasih je smiselno kombinirati več varčevalnih produktov, da se optimalno razprši tveganje in izkoristi različne prednosti.

Prihodnost pokojninskega varčevanja: Kaj nas čaka?

Pokojninski sistemi so v nenehnem razvoju in tako PDPZ kot PEPS bosta verjetno doživela še marsikatero spremembo. Pričakuje se, da se bo tudi PEPS v Sloveniji sčasoma bolj uveljavil in morda dobil tudi ustrezno davčno obravnavo, ki bi ga postavila ob bok PDPZ-ju. To bi seveda odprlo nove možnosti in povečalo konkurenčnost med produkti, kar je v korist varčevalcev. Spremembe v zakonodaji, kot so tiste, ki jih lahko prinese Zavarovalni zakon (ZZavar-1), vedno vplivajo tudi na pokojninske produkte, zato je pomembno ostati na tekočem. Medtem ko se EU zavzema za večjo harmonizacijo in poenostavitev, nacionalne specifike ostajajo pomemben dejavnik.

Ne glede na prihodnje spremembe je jasno, da bo pomen dodatnega pokojninskega varčevanja le še naraščal. Zavedanje o demografskih izzivih in vzdržnosti javnih pokojninskih sistemov je vse večje. Moj nasvet je, da začnete varčevati čim prej in redno pregledujete svoje varčevalne plane. Finančno planiranje ni enkraten dogodek, temveč proces, ki ga je treba prilagajati življenjskim spremembam in tržnim razmeram. Kot vaša zaupanja vredna zavarovalna strokovnjakinja sem tu, da vam pomagam pri teh odločitvah in vas vodim skozi zapleten svet pokojninskega varčevanja.

Pogosta vprašanja

Ali lahko imam hkrati PDPZ in PEPS?

Da, nič vas ne ovira, da imate odprta oba produkta. To vam omogoča diverzifikacijo in izkoriščanje prednosti obeh sistemov, kot so davčne olajšave pri PDPZ in mobilnost pri PEPS. Pomembno je le, da sta vplačila obvladljiva za vaš proračun.

Kakšna je glavna razlika v regulaciji med PDPZ in PEPS?

PDPZ je reguliran s slovensko zakonodajo (ZDPS, ZPIZ-2) in pod nadzorom AZN, medtem ko je PEPS reguliran z Uredbo EU in nadzorovan na ravni EU, čeprav imajo nacionalni nadzorniki še vedno vlogo pri izvedbi. To prinaša razlike v davčni obravnavi in mobilnosti.

Ali so sredstva v PDPZ ali PEPS varna v primeru propada zavarovalnice?

Sredstva v zavarovalnicah so v Sloveniji do določene mere zaščitena s Skladom za jamstvo terjatev iz zavarovanja, ki ga ureja Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1). To pomeni, da so vaši vplačani zneski varnejši, vendar to ne jamči za donosnost ali popolno ohranitev vseh sredstev nad zajamčenim zneskom.

Kaj se zgodi z mojim PDPZ, če se preselim v drugo državo EU?

PDPZ je vezan na slovenski davčni sistem. Če se preselite v tujino, lahko nadaljujete z vplačevanjem, vendar verjetno ne boste več upravičeni do slovenskih davčnih olajšav. Izplačilo pa bo potekalo po slovenskih pravilih, kar je lahko manj fleksibilno kot pri PEPS-u.

Ali so stroški PEPS vedno nižji kot pri PDPZ?

Ne nujno vedno, vendar regulacija PEPS-a določa zgornjo mejo 1% letnih stroškov za privzeto naložbeno možnost, kar je pogosto konkurenčno. Pri PDPZ se stroški lahko zelo razlikujejo med ponudniki, zato je nujna natančna primerjava pred izbiro.

Viri in reference

• Uradni list RS – Zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju (ZDPS)
• Uradni list RS – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Uradni list RS – Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
• Uradni list RS – Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
• Uredba (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPS)
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) – Informacije o PDPZ in nadzoru

Nadaljujte branje o tej temi

Povezave so izbrane samodejno glede na steber zaščite in ključne besede te objave.

• Isti zorni kot

  Davčna olajšava za dodatno pokojnino: koliko vam dejansko vrne država

• Isti zorni kot

  Kako zaščititi pokojninske prihranke pred inflacijo

• Isti zorni kot

  Razpršitev: PDPZ, naložbena polica in banka — kaj kam sodi

• Isti zorni kot

  Zajamčeni donos ali drseča življenjska strategija: kaj izbrati glede na starost

• Isti zorni kot

  Doživljenjska renta ali enkratni dvig: kaj je za družino varneje?